Individualni naložbeni računi – Kako dober je predlog?

Slovenski finančni trg se pripravlja na pomembno spremembo, saj je Ministrstvo za finance predstavilo predlog Zakona o individualnih naložbenih računih (INR).

Ta zakon, trenutno v fazi javne obravnave (na dan 17.12.2024), naj bi olajšal dolgoročno varčevanje prebivalstva in prispeval k razvoju kapitalskega trga.

Cilj je spodbuditi posameznike, da del svojih prihrankov, ki so trenutno večinoma vezani v depozitih z nizkimi donosi, preusmerijo v finančne instrumente z večjimi priložnostmi za rast.

Ključni elementi INR

Individualni naložbeni računi bodo omogočali dolgoročno varčevanje v delnicah, obveznicah, zakladnih menicah in ETF-jih, ki kotirajo na organiziranih trgih v EU in OECD.

Naložbe bodo strogo regulirane, da se zagotovi najvišja možna stopnja varnosti za male vlagatelje. Varčevanje v vzajemnih skladih in drugih, bolj tveganih naložbah, zaenkrat ni predvideno.

Računi bodo namenjeni fizičnim osebam, ki so davčni rezidenti Slovenije, vsak posameznik pa bo lahko odprl le en takšen račun. Predlagane omejitve vplačil so sledeče:

• Prvo leto: do 20.000 EUR;
• Naslednja leta: do 5.000 EUR na leto;
• Skupna vsota vplačil: do 150.000 EUR v celotnem obdobju trajanja računa.

Te omejitve so namenjene spodbujanju postopnega in premišljenega varčevanja, ki bi bilo dostopno širšemu krogu prebivalstva.

Davčna ugodnost kot glavna spodbuda

Ena najprivlačnejših značilnosti INR je davčna ugodnost. Dohodki, doseženi na teh računih, ne bodo obdavčeni sproti, temveč šele ob izplačilu sredstev na transakcijski račun. Pri tem bodo veljale naslednje davčne stopnje:

• Izplačila z računa bodo obdavčena s 15-odstotnim davkom;
• Prvo izplačilo po 15 letih od odprtja računa bo oproščeno davka, če v vmesnem obdobju ne bo izplačil.

Ta odložitev obdavčitve predstavlja bistveno administrativno razbremenitev za imetnike računov, saj bodo davčne obveznosti urejale finančne ustanove, kjer bodo računi odprti.

Pričakovanja in izzivi

Zakonodajalci pričakujejo, da bodo INR povečali zanimanje za dolgoročno varčevanje ter izboljšali likvidnost slovenskega kapitalskega trga. Omejitev skupne vsote vplačil na 150.000 EUR naj bi poskrbela, da računi ostanejo privlačno orodje za male vlagatelje in ne za institucionalne akterje.

Eden od izzivov, ki ga izpostavljajo strokovnjaki ob razpravljanju o INR, je nizka finančna pismenost prebivalstva. Država zato načrtuje tudi uvedbo spletne strani za finančno opismenjevanje, pogovori pa tečejo tudi o vključitvi finančne vzgoje v šolski kurikulum.

Poleg tega nekateri strokovnjaki predlagajo, da bi moral biti določen delež naložb obvezen na slovenskem kapitalskem trgu, kar bi še dodatno podprlo domače gospodarstvo.

Začetek javne obravnave

Predlog zakona je trenutno v javni obravnavi na portalu eDemokracija, kjer lahko zainteresirana javnost poda svoje mnenje do 10. januarja 2025. Pričakuje se, da bodo računi začeli delovati konec leta 2025 ali v začetku leta 2026, ko bo zakonodaja dokončno potrjena.

Priložnost za slovenske vlagatelje

Individualni naložbeni računi predstavljajo korak naprej pri razvoju slovenskega kapitalskega trga in finančni pismenosti. Omogočajo enostavnejše in davčno ugodnejše vlaganje v različne finančne instrumente ter ustvarjajo priložnost za dolgoročno rast osebnih prihrankov.

Hkrati pomenijo tudi pomembno spodbudo za krepitev domačega gospodarstva. Za male vlagatelje je to priložnost, da na preprost in varen način vstopijo na kapitalski trg ter si zagotovijo boljšo finančno prihodnost.