Aktivne časovne razmejitve: Prihodnje koristi

V prejšnjem članku smo se dotaknili pasivnih časovnih razmejitev (PČR), ki predstavljajo prihodnje obveznosti podjetja.

Za zagotavljanje celovitega vpogleda v finančno sliko podjetja, je prav tako pomembno razumeti aktivne časovne razmejitve (AČR), ki se nanašajo na sredstva, ki jih podjetje že ima, a bodo koristi iz njih nastopile šele v prihodnosti.

Kaj so aktivne časovne razmejitve?

Aktivne časovne razmejitve predstavljajo odložene stroške in nezaračunane prihodke. Gre za sredstva, ki so že bila plačana, vendar bodo koristi iz teh sredstev šele nastopile v prihodnosti.

AČR se torej uporabijo za pravilno evidentiranje koristi v prihodnjih obračunskih obdobjih, kar podjetju omogoča natančno spremljanje virov in obveznosti.

AČR se delijo na:

1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR so sredstva, ki jih ima poslovni subjekt za proizvajanje proizvodov oziroma opravljanje storitev v daljšem časovnem obdobju (npr. predplačila za dolgoročne najeme, ipd.).
2. Kratkoročne AČR pa predstavljajo kratkoročno odložene stroške (zavarovanje, ipd.) in kratkoročno nezaračunane prihodke (DDV od prejetih predujmov, vrednotnice, ipd.).

Kot pri PČR, je tudi tukaj ustrezno vodenje teh razmejitev ključnega pomena za zagotavljanje pravilne slike o finančnem stanju podjetja in njegovi kratkoročni likvidnosti.

Pomen časovnih razmejitev

AČR in PČR imajo torej ključno vlogo pri zagotavljanju natančnega in poštenega računovodskega poročanja.

Računovodski standardi namreč zahtevajo, da podjetja izkazujejo svoje prihodke in stroške po načelu nastanka poslovnega dogodka, ne glede na denarni tok, s pomočjo časovnih razmejitevpa podjetja razporejajo svoje stroške in prihodke čez obdobja, v katerih bodo dejansko nastopili, kar vodi v boljši pregled nad poslovanjem in finančno stabilnostjo.

Medtem ko PČR odražajo prihodnje obveznosti, AČR kažejo na prihodnje koristi, ki jih bo podjetje uživalo v naslednjih obračunskih obdobjih.