Izdaja obveznice – Financiranje podjetja z obveznico

Obveznice so tudi v Sloveniji vse bolj pogosta praksa financiranja podjetij, najpogostejše kot alternativa ali dodatek bančnemu kreditu. Z vsebinskega vidika je izdaja obveznice sicer zelo podobna najemu kredita, ponaša pa se s kar nekaj pomembnimi prednostmi. Na obveznice gledamo tudi kot dolgoročne posojilne pogodbe.  

Obveznice so najbolj primerne predvsem takrat, ko želi izdajatelj zbrati večjo količino denarnih sredstev za daljše obdobje, obenem pa je običajno do določene mere že zadolžen pri bankah. V tem članku si bomo pogledali ključne informacije, prav tako pa povsem praktični primer, kako lahko podjetje financira svoje poslovanje z izdajo obveznice. 

Kaj je obveznica? 

Obveznica je vrednostni papir, ki ga izdaja dolžnik (podjetje ali država) in se prodaja upnikom (investitorjem) z namenom pridobivanja svežega kapitala. Dolžnik se zavezuje, da bo upniku vračal pridobljena sredstva skupaj z obrestmi na določen datum. Kot omenjeno je obveznica z vsebinskega vidika zelo podobna kreditu. 

Obveznice se smatrajo za dolžniške vrednostne papirje, saj izdajatelj postane dolžen upniku (za dogovorjeno obrestno mero), medtem ko delnice predstavljajo lastniške deleže v podjetju. Obveznice so praviloma dolgoročni vrednostni papir, saj se sredstva in obresti vračajo v obdobju večjem od enega leta. 

Glavne karakteristike obveznice so: 

• Valuta 
• Velikost izdaje (običajno je velikost izdaje 3 mio EUR)  
• Število obveznic 
• Višina apoena (ene obveznice) 
• Minimalno vplačilo 
• Obdobje vplačevanja 
• Datum dospelosti oz. ročnost (običajno za obdobje 3 – 5 let) 
• Obrestna mera in način zapadlosti obresti 
• Glavna tveganja in finančne zaveze izdajatelja 

Obveznice pogosto izdajajo države, občine in druge javne institucije. Seveda pa tudi podjetja. Primer slovenskih podjetij, ki so v preteklih letih izdali obveznico so Calcit, CVS Mobile, SIJ, T-2, Titus in mnoga druga. Vse obveznice objavljene na slovenskem trgu so objavljene v KDD. 

Poglejte si praktični primer obveznice izdane v letu 2023 s strani podjetja Titus Group d.o.o: 

https://www.kdd.si/vrednostni-papirji/iskalnik-po-vp/SI0032104299

Kdaj naj se podjetje odloči za izdajo obveznice? 

Obveznice se kot eden izmed virov financiranja običajno kombinirajo skupaj z bančnimi krediti, do katere mere pa je odvisno od pogojev na trgu, tako kapitalskem kot bančnem. Podjetniške obveznice se največkrat izdajo za spodaj navedene namene, pri čemer se namen izdaje obveznice opredeli tudi temeljnem dokumentu, ki se imenuje Pogoji izdaje obveznice (ali prospekt izdaje obveznice). 

Najpogostejši nameni izdaje obveznice: 

• Širitev poslovanja – odpiranje novih trgov, lansiranje novih proizvodov ipd. 
• Povečanje kapacitet – širjenje proizvodnje, nakup prostorov ipd.  
• Prevzem podjetij 
• Obratna sredstva 
• Drugi smiselni scenariji, kjer gre za smotrno investicijo 

Praktični primer, kdaj se podjetja odločajo za izdajo obveznice: Uspešen podjetnik ali podjetnica se nepričakovano znajde v situaciji, ko na svoji banki, s katero poslujete že vrsto let, zaman razlaga, da je poslovanje podjetja stabilno, da likvidnost ni problem, a da potrebujete znatna dodatna sredstva (na primer 3 milijone EUR) za širitev poslovanja?  

Osebni bančnik na drugi strani pa s pogledom v tla razlaga, da je banka do podjetja že preveč izpostavljana, da bi morda lahko odobrili le okoli 1/3 iskanih sredstev, a ob bistveno slabših pogojih kreditiranja, z bistveno višjim zavarovanjem – tudi z jamstvom vašega osebnega premoženja …  

V takšnem primeru, če podjetje lahko brez problema financerju vrne glavnico in vse pripadajoče obresti, je zrelo za izdajo podjetniške obveznice. Pogosto je razlog za izdajo obveznice tudi manj birokracije, nepričakovanih pregledov in sprememb pogojev po pridobitvi financiranja. 

Prednosti izdaje obveznice pred bančnim kreditiranjem 

Obveznice imajo tako kot vsak instrument financiranja svoje prednosti in slabosti. Slabost je predvsem ta, da je postopek nekoliko bolj zapleten kot najem kredita (ne pa bistveno), prav tako je potrebno sistematično nagovoriti širši krog ciljnih vlagateljev (institucionalnih ali individualnih investitorjev). Razpršenost investitorjev pa seveda prinaša tudi svoje prednosti. 

Največja prednost izdaje obveznice pred dolgoročnimi posojili bank je predvsem velika fleksibilnost, saj je obveznico možno strukturirati na način, ki podjetju najbolj ustreza. Z drugimi besedami samo podjetje postavi pogoje, pri čemer pa mora biti seveda obveznica še vedno zanimiva za vlagatelje.

Obveznico se torej lahko strukturira na mnogo različnih načinov, pomembno je zgolj to, da ponudba ostaja zanimiva za vlagatelje.  

Konkretni primeri prednosti izdaje obveznice pred bančnim kreditiranjem: 

• Širše opredeljenem namenu zbiranja kapitala (npr. zgolj likvidnost) 
• Dolgoročno poznana fiksna obrestna mera 
• Večja fleksibilnost pri zavarovanjih in podrejenosti dolga 
• Razpršenost investitorjev s strandardizirano komunikacijo in pogoji 
• Ohranjanje večje likvidnosti z odloženim plačilom glavnice in obresti 
• Manj omejitev, ki jih zahteva običajno bančno financiranje 

Izdaja obveznice – Kakšni so običajni pogoji? 

Kot omenjeno, izdajatelj ponudi trgu obveznice pod pogoji, ki si jih sam želi. V kolikor trg njegove želje sprejme, bo izdaja uspešna in želena količina denarnih sredstev zbrana. Financiranje z izdajo obveznic – dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev se v bilanci na pasivi podjetja prepozna enako kot bančni in drugi dolgoročni dolgovi.  

Obveznica ima svojo glavnico (znesek sredstev, ki jih želimo zbrati) in kupone (obresti, ki jih plačujemo za posojilo). Način izplačevanja kuponov se določi v prospektu obveznice. Lahko se jih izplačuje mesečno, četrtletno, letno ali pa celoto ob zapadlosti.  

Pogoje, ki so za vse enaki, morajo seveda potrditi investitorji. Zadolževanje z izdajo obveznic je nekoliko dražje od bančnega kreditiranja. Višina obrestne mere je odvisna od ocene tveganja neplačila in danih sredstev v zavarovanje.

V trenutnih gospodarskih razmerah rastočih obrestnih mer (v letu 2023), se podjetniške obveznice izdajajo nekje v razponu od 5 % do 12 % letne donosnosti.  

Kdo lahko izda obveznico in kakšen je postopek? 

Podjetniško obveznico lahko izda podjetje vsakršne oblike (razen s. p. in neprofitnih organizacij). Pri postopku izdaje vam bo v pomoč borznoposredniška družba (BPD), ki ima licenco za nagovarjanje primernih investitorjev in  izkušnje s trgom, predvsem o pričakovanjih investitorjev glede ročnosti, donosnosti in drugih lastnosti obveznice.

Equito ponuja celostno storitev podpore pri izdaji obveznice. 

Vrnimo se k našemu podjetniku oz. podjetnici, ki želi zbrati 3 milijone EUR, banka pa takšnega financiranja ne more odobriti. Velikost iskanega kapitala je znesek, ki je stroškovno in postopkovno že primeren za izdajo obveznice. Določi se še ročnost, najpogostejše se podjetniške obveznice izdajo od 3 do 5 let ter donosnost, ki si jo vi kot dolžnik/izdajatelj obveznice, glede na pričakovane denarne tokove, lahko privoščite.

Zadolževanje z obveznicami je nekoliko dražje (investitorji zahtevajo višje donose) od bančnega kreditiranja, saj gre po navadi za zadolževanje, ki je podrejeno bančnemu kreditu in je kot tako slabše, ali pa sploh nič zavarovano.  

Najpogostejši postopek izdaje obveznice je sledeč: 

• Oblikovanje osnovnih pogojev obveznice 
• Neformalna preverba pri vlagateljih (sondaža trga) 
• Priprava ponudbenega dokumenta (prospekta) 
• Sistematična predstavitev priložnosti vlagateljem  
• Izvedba vplačil (Equito ponuja tehnološko platformo za izvedbo tega koraka) 
• Uvrstitev obveznice na borzo (opcijsko) 

Torej, ko s partnersko BPD dogovorite vse pogoje in lastnosti obveznice, se po navadi opravi »sondaža trga«. To pomeni, da BPD s kratkim predstavitvenim dokumentom (»teaser«) o vašem podjetju, poslovanju in obveznici sami nagovori določen del investitorjev, od katerih prejme povratne informacije o zanimivosti investicije.

V kolikor se izkaže, da so pričakovanja investitorjev (o donosnosti, zavarovanju, ročnosti idr.) drugačna od predlaganih, se, na odobritev podjetja/izdajatelja, opravi potrebne prilagoditve, ali pa se na željo izdajatelja postopek zaključi.  

V primeru zanimanja investitorjev za obveznico, se postopek nadaljuje. Pripravi se celotni predstavitveni dokument obveznice (prospekt), kjer se razkrije vse zakonsko zahtevane elemente obveznice in poslovanja podjetja.

Obstaja več vrst prospektov, ki služijo različnim pogojem izdaj:

• EU prospekt za rast: Izdajatelj, ki je malo ali srednje veliko podjetje (MSP), lahko z EU prospektom za rast (EU Growth Prospectus) zbira sredstva s strani javnosti (institucionalnih in malih vlagateljev). Gre za približno 50 – 70 strani dolg poenostavljen prospekt, ki ni tako obsežen kot »polna oblika« prospekta. Postopek zbiranja kapitala je tako preprostejši in cenejši.

• Prospekt: ​​Če podjetje ni MSP in išče večje zneske financiranja ter želi pritegniti kombinacijo profesionalnih in malih vlagateljev, je potrebno pripraviti celoten prospekt (120+ strani) z vsemi dodatnimi pojasnili o poslovanju in tveganjih, ki jih morajo razumeti vsi neprofesionalni investitorji.

• Izjeme: Obstaja nekaj izjem, pri katerih izdajateljem ni treba pripraviti prospekta (standardnega ali za rast). Eden od njih je, če je minimalni znesek naložbe vsaj 100 tisoč EUR ali če so ciljni vlagatelji samo institucionalni vlagatelji ali pa je znesek za izdajo manjši od 5 milijonov EUR (vendar je to odvisno od države, v kateri se obveznica ponuja).

Več o prospektih si lahko preberete v ATVP Priročniku za izdajatelje.

Sam postopek od dne, ko potrkate na vrata BPD, do prejema sredstev na račun podjetja traja različno dolgo in je odvisen od kompleksnosti izdaje, obsežnosti prospekta, predvsem pa od iskanega zneska in števila investitorjev, ki se jih nagovarja.

Postopek tako lahko traja 1 mesec ali pa se razvleče na več mesecev. Še posebej, pri zneskih, ki presegajo okvir domačega kapitalskega trga (>100 mio EUR) in se investitorje išče tudi v tujini.  

Razumevanje finančnega trga ter kdo kupuje obveznice? 

Na koncu se postavi še vprašanje, kdo kupuje obveznice? Za odgovor na to vprašanje si poglejmo naprej, kaj je finančni trg V teoriji finančni trg, glede na ročnost, delimo na:  

• denarni trg, ki zajema kratkoročne instrumente financiranj do zapadlosti enega leta (krediti, komercialni zapisi idr.) in  
• kapitalski trg, ki zajema dolgoročne finančne instrumente z zapadlostjo nad enim letom (obveznice idr.), oziroma v primeru kapitala (delnice) brez zapadlosti.  

Vloga finančnih trgov je omogočanje učinkovitega pretoka denarja in kapitala od varčevalcev do podjetij, ki potrebujejo dodatna finančna sredstva. Ker ima denar, enako kot vse ostale dobrine, svojo ceno, slednji za pomoč in posojila prvim plačujejo obresti ali dividende. Podjetja so torej tista, ki potrebujejo finančne vire. 

Na finančnem trgu pa zagotavljajo vire tako institucionalni, kot individualni vlagatelji.  

• Institucionalni vlagatelji so pokojninski skladi, investicijske banke ter drugi zasebni skladi. Te tudi najpogosteje kupujejo obveznice.  
• Na finančnem trgu pa sodelujejo seveda tudi individualni vlagatelji (neprofesionalni investitorji) ali z direktnimi nakupi obveznic (redkeje) ali posredno z investicijami v sklade.  

Torej smo v praksi kapitalski trg vsi mi.  

Če zaključimo. Potrebno je poznati sestavo kapitalskega trga, vse oblike financiranj in njihove pogoje, ki so v danih razmerah podjetjem na voljo. Vsakršne oblike financiranj podjetij, ki ni bančno, pa v Sloveniji imenujemo »alternativni viri financiranja«, ki počasi postaja vedno bolj popularno.

V tujini je praksa ravno obratna. Še posebej v anglosaškem finančnem svetu, kjer prednjači financiranje na kapitalskem trgu (IPO, izdaja obveznic idr.) in so, pri naslavljanju dolgoročnih virov financiranj, bančni krediti zgolj alternativa.  

Slovenski kapitalski trg ne bo nikoli britanski ali ameriški, pri nas bodo vedno prednjačili bančni viri, a si z ne izkoriščanjem preostalih virov delamo izjemno škodo – tako na ravni posameznih podjetij, kot celotnega gospodarstva. Zato je absolutno vredno razmisliti o izdaji obveznice, če finančno poslovanje podjetja ustreza pogojem omenjenim v članku.

Preberite več, kako vam pri tem lahko pomagamo.