Varčevanje: Kje, kako in koliko varčevati?

V povezavi z denarjem obstajajo tri ključne veščine: (1) Zaslužiti denar, (2) privarčevati čim večji delež zasluženega denarja ter na koncu (3) denar tudi smiselno oplemeniti. Varčevanje je tako eden ključnih sestavnih delov uspešnih osebnih financ in stabilne finančne prihodnosti.

Varčevati je smiselno za različne namene, med drugim za nepričakovane stroške, dolgoročne cilje, kot je nakup nepremičnine ali avtomobila, in za bodoče obveznosti, kot je osamosvojitev otrok ali lastna pokojnina.

Dovolj privarčevanega denarja nam daje tudi možnost, da si privoščimo večje nakupe, kot so potovanja, renovacija doma in uresničitev sorodnih življenjskih ciljev. Nenazadnje pa nam privarčevan denar zagotavlja tudi večjo mero varnosti in svobode.

Ko se naši prihodki povzpnejo nad povprečne mesečne stroške za dostojno življenje, postaja bistveno bolj pomembno, koliko smo sposobni privarčevati od tega koliko zaslužimo.

Eden izmed prvih pokazateljev slabega obvladovanja osebnih financ je, če zapravimo več, kot zaslužimo, tudi ob različnih povišicah. Zato si poglejmo vse, kar je potrebno vedeti okoli varčevanja.

Varčevanje ali investiranje: Kakšna je razlika?

Hitro se pojavi vprašanje, kakšna je razlika med varčevanjem in investiranjem. Varčevanje lahko razumemo kot delež prihodka, ki ga prihranimo (ne zapravimo), prav tako pa je varčevanje hranjenje privarčevanega denarja v varnih naložbah.

Primeri varnih naložb, ki bi jih umestili pod varčevanje so:

• Doma »pod žimnico«
• Bančni depoziti
• Vezava denarja
• Drugi varni instrumenti na denarnem trgu
• Varne (državne) obveznice
• Zlato

Bistvo varčevanja je, da imamo dovolj denarja za kratkoročne potrebe in nepredvidene stroške, prav tako pa velja pravilo, da varčujemo tisti denar, ki ga nikakor nismo pripravljeni izgubiti.

Po načelu finančne inteligence varčujemo predvsem:

• Da imamo vedno dovolj denarja na transakcijskem računu za vsakodnevno likvidnost
• Za odplačilo dolga z visokimi obrestnimi merami
• Za krizni fond – nesreča, izguba službe ipd. (v velikosti od 6 do 12 mesečnih stroškov)
• Denar, ki ga bomo potrebovali v roku 1 leta (povsem varne naložbe) – potovanja ipd.
• Denar, ki ga bomo potrebovali v roku 3 let  – nakup avta, nepremičnine ipd.
• Drugi nameni, kjer denarja nikakor ne smemo izgubiti

Investiranje ja na drugi strani mehanizem plemenitenja denarja, se pravi, da kapital dela za nas. Varčevanje ima bistveno nižje bruto donose (od 0 do 4 %), kot investiranje (od 4 % do 12 %). Na dolgi rok, in na podlagi obrestno-obrestnega računa, so razlike lahko ogromne.

V tem kontekstu je pomembno predvsem to, da:

• Daljši, kot je rok, manj je investiranje tvegano (sploh na 10 + ali celo 20 + let).
• Če nimamo denarja smiselno naloženega nam ga odžira inflacija.

Zato pravimo, da je varčevanje varno na kratki rok, investiranje pa na dolgi rok (10+ let). Torej, če želimo biti povsem praktični, varčevati je smiselno v začetku, da ustvarimo krizni fond, da »nismo v minusu« in da nimamo kakšnega potrošniškega kredita z visokimi obrestnimi merami, obenem pa varčujemo za kakšne kratkoročne in srednjeročne nakupe.

Ostali presežek pa je smiselno, da investiramo. Ko se bližamo upokojitvi, pa svoje investicije prenašamo v bolj varne naložbe.

Kakšen delež prihodka je smiselno privarčevati?

Če nam varčevanje ne gre od rok, ali če so naši prihodki tako nizki, da res težko privarčujemo, lahko začnemo že z 1 % prihodka. Privarčevan 1 % je boljše, kot 0 %. To nas bo motiviralo, da privarčujemo več in več. Vsako dolgo potovanje se začne s prvim korakom.

S tem sledimo tudi finančni modrosti »najprej plačaj sebi, za svojo prihodnost.« (»Pay yorself first« koncept).

To osnovno pravilo finančne inteligence pravi, da bi morali določen odstotek svojega dohodka prenesti na varčevalni ali investicijski račun takoj ob prejemu prihodka, torej preden začnemo plačevati račune ali trošiti denar za druge osebne stroške.

Tak pristop nam zagotavlja, da je varčevanje prioriteta in ne nekaj, kar se pač zgodi, če ostane kaj denar na koncu meseca.

Pravilo 50/30/20

Najbolj popularno pravilo, koliko denarja privarčevati in koliko potrošiti je pravilo 50/30/20. Po tem pravilu bi morali:

• 50% svojega dohodka nameniti za nujne stroške, kot so najemnina, računi za gospodinjstvo, prehrana in prevoz, zavarovanja ipd..
• 30% dohodka lahko porabimo za neobvezne stroške, kot so izleti, hobiji, darila in druge osebne želje.
• 20% dohodka pa je smotrno prihraniti za prihodnost. To vključuje varčevanje in investiranje za upokojitev, za nepričakovane stroške in odplačevanje dolgov ipd. Ta odstotek se lahko tudi poveča in zmanjša neobvezne stroške.

Pomembno je, da je znesek, ki ga si ga zadamo kot cilj realen in da ga lahko privarčujemo vsak mesec. Bolj kot vse drugo je pomembna konsistenca, torej da se navadimo, da ob prejemu osebnega dohodka ciljni znesek takoj nakažemo na varčevalni in investicijski račun.

Eden najboljših nasvetov pri varčevanju je, da tega čim bolj avtomatiziramo, npr. vsak mesec preko trajnika nakažemo sredstva na svoj varčevalni ali investicijski račun. Bolj, kot varčevanje avtomatiziramo, manj je potrebne volje in discipline.

Kako zmanjšati stroške, da lahko privarčujemo več?

Osnovni ukrep za dosledno varčevanje je, da:

• na eni strani zmanjšamo nepotrebne izdatke,
• na drugi pa (2) povečamo osebne prihodke (ob tem, da držimo stroške pod kontrolo).

Najboljši pristop do obvladovanja stroškov je celostni, torej, da pripravimo podroben osebni finančni načrt (na tej povezavi si lahko prenesete brezplačno orodje za pripravi osebnega finančnega načrta).

Alternativno lahko začnemo z beleženjem stroškov v aplikaciji, kot je Toshl, za katero stoji slovenska ekipa.

V osebnem finančnem načrtu torej popišemo vse prihodke in stroške v posameznem mescu. Šele podrobna analiza stroškov nam poda jasno sliko kje in kako lahko privarčujemo.

Večina ljudi je presenečenih ob analizi kam polzi denar in takoj najde od 5 % do 15 % potencialnih prihrankov.

Predvsem z odjavo od različnih naročnin, optimizaciji pri stroških hrane zunaj ipd. Sploh pri tistih zadevah, ki nam v življenju niso pomembno je smiselno, da režemo stroške brez usmiljenja.

Po prvotni analizi naših prihodkov in stroškov je smiselno, da si pripravimo mesečni proračun in se ga skušamo čim bolj držati. Torej vnaprej planiramo, koliko denarja bomo namenili čemu in se tega čim bolj držimo.

V osebnem finančnem načrtu lahko potem spremljamo tudi morebitna odstopanja in razloge zakaj je prišlo do teh odstopanj.

14 idej, kako hitro znižati stroške in povečati varčevanje

Najpogosteje lahko stroške kaj hitro zmanjšamo na naslednje načine:

• Prespite večje nakupe: Premislite pred vsakim nakupom, če je ta res potreben. Večje stroške prespite.
• Zmanjšajte stroške prehrane: Nakupujte z nakupnim seznamom in kupite samo kar res potrebujete, prehranjujte se pretežno doma in se izogibajte dragim restavracijam.
• Majhni stroški, ki se zdijo nepomembni: Pazite na majhne stroške, ki se zdijo nepomembni, kot so kave, žvečilni gumiji, napitnine ipd. Vse to se sešteva v večje zneske.
• Prihranite na stroških za energijo: Zmanjšajte porabo energije z učinkovito uporabo gospodinjskih aparatov, izklopite luči, ko jih ne potrebujete, in izberite energetsko učinkovite izdelke. Preračunajte, če je smiselno investirati v sončno elektrarno.
• Omejite stroške prevoza: Uporabite javni prevoz, kolo ali pojdite kar peš, kadar je to mogoče. S tem boste naredili tudi nekaj za svoje zdravje.
• Zmanjšajte stroške za telekomunikacije: Preglejte svoje pakete za internet, telefon in kabelsko televizijo. Morda lahko najdete cenejše možnosti.
• Zmanjšajte stroške za zavarovanje: Preglejte svoje zavarovalne police in ugotovite, ali lahko najdete cenejše možnosti ali zmanjšate kritje, ki ga ne potrebujete.
• Nepotrebne naročnine in članstva: Odjavite se od neuporabljenih storitev, naročnin ali članstev, ki jih sploh ne uporabljate (sploh za zabavo).
• Sam svoj mojster: Če je mogoče, opravite manjša popravila ali vzdrževalna dela sami, namesto da najamete profesionalca.
• Izkoristite popuste: Kjer je možno izkoristite popuste, ali s karticami zvestobe, kuponi, ali kupujte, ko so razprodaje.
• Reciklirajte in prodajte neuporabljene stvari: Če imate stvari, ki jih ne uporabljate več, jih lahko prodate na Facebook Marketu, Bolhi in drugih podobnih straneh.
• Potovanja in zabava: Za zabavo in potovanja lahko kaj hitro porabimo večje vsote. Rezervirajte potovanja izven sezone, omejite stroške za zabavo na mesečni ravni, prav tako izberite alternative, kot so družabne igre, javni parki ipd.

Obstajajo tudi mnogi drugi načini, kako privarčevati, do katerih lahko pridete samo s podrobno analizo vaših osebnih financ.

Če privarčujete na ta način na mesec 100 EUR več, je to 1.200 EUR na leto, 12.000 EUR v 10 letih, če ta denar še pametno investiramo lahko bistveno več.

Kje vse lahko varčujemo?

Možnosti za varčevanje so raznolike, nobena pa ni idealna. Žal z nizkim tveganjem pridejo tudi nizki potencialni donosi. Depoziti in varčevalni računi pri banki so varna, a običajno nizko donosna možnost.

Vrednostni papirji, kot so obveznice in delnice, so lahko bolj donosni, vendar nosijo tudi večje tveganje. Te štejemo med investiranje in ne varčevanje. Več o tem kje in ma investirati pa v kakšnem drugam članku.

Če se osredotočimo na varčevanje, so vaše možnosti predvsem naslednje:

• Dovolj denarja v denarnici, da se počutimo finančno varne
• Transakcijski – Obresti blizu 0 % (za likvidnost)
• Varčevalni račun – Obresti blizu 0 % (za krizni fond)
• Vezava denarja – Obresti do 3 % (za denar, ki ga potrebujete v 1 – 3 let)
• Zlato – Donosnost je zelo različna v različnih obdobjih (kot varnost in delna razpršitev premoženja)
• Obveznice, obvezniški skladi in obvezniški ETF (varne dolgoročne naložbe in ob upokojitvi)

Še nekaj napotkov, če se osredotočimo na transakcijske in varčevalne račune ter vezavo denarja. Smiselno je, da preučite ponudbo več bank.

Do pred kratkim so bile obrestne mere mizerne, zaradi makro-ekonomskih sprememb (večanje temeljne obrestne mere), lahko danes tudi povsem varno bančno varčevanje (država garantira za vložke do 100.000 EUR) prinese nekaj obresti.

Banke imajo različen akcijske ponudbe, sploh za nove komitente, ki ponujajo nekaj odstotno obrestno mero. Sicer je to manj kot inflacija, vseeno pa bolje kot nič, če gre za denar, ki ga potrebujete.

Podrobno preverite ponudbo vseh bank, ki jih pri nas ni veliko:

• Addiko Bank
• Banka Intesa Sanpaolo
• Banka Sparkasse
• Deželna banka Slovenije
• Gorenjska banka
• Nova Kreditna banka Maribor
• Nova Ljubljanska banka
• N Banka (bivša Sberbank, ki jo je prevzela NLB)
• SKB banka
• UniCredit Banka Slovenija

Pred izbiro kje bomo varčevali je izjemno pomembno, da se podrobno pozanimamo o vseh pogojih, predvsem pa stroških.

Velikokrat imajo varčevalni produkti lahko skrite stroške, ki vam odžirajo težko privarčevani denar (sploh npr. naložbene zavarovalne police). Pozorni bodite tudi na morebitne davke, ki vas lahko doletijo ob varčevanju oziroma prodaji naložb (na obresti, kapitalske dobičke ipd.).

Predvsem pa, začnite varčevati čim prej.

Pogledali smo si torej ključne vidike varčevanja in kako se varčevanje povezuje z osebnimi financami. Varčevanje je v povzetku ključno za zdrave osebne finance in čim manj finančnega stresa v življenju.

Čeprav se lahko zdi izziv, je z disciplino, pravim pristopom in jasnimi cilji varčevanje povsem izvedljivo za skoraj vsakega posameznika oziroma družimo. Če še niste, začnite varčevati že danes in si zagotovite svetlejšo finančno prihodnost.