Tvegani kapital – Poslovni angeli in skladi

Inovativna zagonska podjetja imajo zelo omejene možnosti pri dostopu do virov financiranja. Bančni in drugi dolžniški viri v bilancah iščejo trdno zgodovino poslovanja, gotove denarne tokove in obsežna zavarovanja, ki jih podjetja v zgodnjih fazah razvoja enostavno nimajo.

Na drugi strani so lastna sredstva podjetnika pogosto omejena, potrebe po kapitalu pa velike. Če odštejemo še nepovratna sredstva, ki so lahko podjetniku v pomoč, ne pa osrednji vir financiranja podjetja, nam ostane zgolj še lastniško financiranje oziroma tvegani kapital.

A s tem ni nič narobe. Tvegani kapital je tudi najbolj primeren vir za inovativna zagonska podjetja z globalnimi ambicijami.

Poznamo različne vire tveganega kapitala, kot so: 4F, podjetniški pospeševalniki, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala (oz. zasebni skladi) ter lastniško množično financiranje. V tem članki bomo podrobno razdelali vse kar morate kot podjetnik vedeti o tveganem kapitalu.

Osnovni koncept tveganega kapitala

1. Visoko tveganje zahteva visoke donose

Inovativna podjetja, ki imajo globalne ambicije rasti imajo običajno tudi velike potrebe po kapitalu. Govorimo o več 100.000 EUR, oziroma še bolj pogosto o več milijonih evrov, če so ambicije res globalne. Primeri uspešnih slovenskih podjetij, ki so zbrala tvegani kapital na globalnem trgu (vir: CruchBase):

• Zemanta: 9 mio $
• Celtra: 25 mio $
• Bellabeat: 18 mio $
• Flaviar: 13,9 mio $
• Juicy Marbels: 4,6 mio $

Velik izziv pa je izjemno veliko tveganje, saj velika večina podjetij v prvih petih letih propade. Nekatere statistike govorijo, da celo 80 % – 90 % novoustanovljenih podjetij ne dočaka svojega petega rojstnega dneva.

Ponudniki tveganega kapitala so eni izmed redkih investitorjev, ki so to veliko tveganje pripravljeni sprejeti. Zaradi izjemno visokega tveganja in nizke likvidnosti (deleža v startup podjetju namreč ni tako enostavno prodati, kot delež podjetja, ki kotira na borzi) je posledično pričakovan bistveno večji donos naložbe.

Največji donos pa se ne ustvarja na obrestnih merah, temveč na so-lastništvu podjetja.

So-lastništvo v podjetju, ki vključuje intelektualno lastnino, produkte, stranke, ljudi, procese, blagovno znamko ipd. ima neprimerno večjo vrednost, kot obrestna mera. Seveda, če podjetje uspešno posluje na trgu in hitro raste.

Investitor tveganega kapitala je tako pripravljen sprejeti visoko tveganje, celo do te mere, da če podjetje propade, ne pričakuje nobenih zavarovanj s strani podjetnika, želi pa biti udeležen pri žetju glavne nagrade, če podjetju uspe.

Lastniško financiranje izhaja iz osnovnega koncepta, da investitor postane so-lastnik podjetja in je tako udeležen pri kapitalskem dobičku ali delitvi dividend.

Ime lastniško financiranje torej izhaja iz dejstva, da investitor postane solastnik podjetja, je posledično udeležen pri delitvi dobička, oziroma še bolj pomembno pri kapitalskem dobičku, ko se podjetje proda.

Ena dobra naložba (»homerun«) pokrije izgubo drugih naložb. Minimalni donos skozi palec, ki ga pričakujejo investitorji je 5x povratek denarja v 5 letih, kar je približno 38 % letni donos. Seveda pa je pri res uspešnih investicijah ta lahko bistveno večji.

Poglejmo si nekaj konkretnih primerov najbolj donosnih investicij tveganega kapitala v zgodovini na svetovnem parketu:

Alibaba

• Sklad tveganega kapitala: SoftBank
• Višina investicije: 20 milijonov dolarjev leta 2000
• Izhod: Ocenjena vrednost 60 milijard dolarjev ob IPO v letu 2014, delež SoftBanka je bil vreden približno 75 milijard dolarjev.
• Povratek investicije: Približno 3750-kratnik

Facebook

• Sklad tveganega kapitala: Accel Partners
• Višina investicije: 12,7 milijona dolarjev leta 2005
• Izhod: Ocenjena vrednost 104 milijarde dolarjev ob IPO v letu 2012, delež Accel je bil vreden približno 9 milijard dolarjev.
• Povratek investicije: Približno 708-kratnik

Google (sedaj Alphabet Inc.)

• Sklad tveganega kapitala: Sequoia Capital in Kleiner Perkins
• Višina investicije: 25 milijonov dolarjev leta 1999
• Izhod: Ocenjena vrednost 27 milijard dolarjev ob IPO v letu 2004, delež podjetij za tvegani kapital je bil vreden več kot 4,3 milijarde dolarjev.
• Povratek investicije: Približno 172-kratnik

WhatsApp

• Sklad tveganega kapitala: Sequoia Capital
• Višina investicije: 60 milijonov dolarjev med letoma 2011 in 2013
• Izhod: Prevzela ga je družba Facebook za 19 milijard dolarjev leta 2014.
• Povratek investicije: Približno 317-kratnik

Instagram

• Sklad tveganega kapitala: Benchmark Capital, Baseline Ventures
• Višina investicije: 500.000 dolarjev leta 2010
• Izhod: Prevzela ga je družba Facebook za 1 milijardo dolarjev leta 2012.
• Povratek investicije: Približno 2000-kratnik

Tudi v Sloveniji imamo več podjetij, ki so investitorjem tveganega kapitala prinesli lepe donose, med drugim Celtra, Zemanta, in mnoga druga.

Dejstva, ki si jih velja zapomniti:

• Lastniški financiranje se imenuje, ker investitor postane so-lastnik podjetja.
• Tvegani kapital se imenuje, ker je tveganje v začetnih fazah rasti podjetja izjemno visoko.
• Zaradi visokega tveganja so pričakovani visoki donosi, lahko tudi 5x, 10x ali 100x investicije.
• Za tvegani kapital so primerna inovativna podjetja, z dobro ekipo, resno kompetenco in potencialom globalne hitre rasti (lahko postanejo pomembni igralci v industriji).

2. Koncept pametnega denarja

Zgodovina investiranja tveganega kapitala je kaj hitro pokazala, da zgolj finančna investicija ni dovolj za uspeh podjetja, kaj šele za zagotavljanja želenih donosov.

Tako se je pojavilo še eno ključno vprašanje v okviru lastniškega financiranja: Kako tveganje neuspeha podjetja čim bolj znižati, sploh ko podjetje prejme investicijo? Eden izmed ogovorov je na aktivni pomoči investitorja tveganega kapitala pri rasti in razvoju podjetja.

Zato lastniškim virom financiranja rečemo tudi »pametni denar«. Ideja investiranja tveganega kapitala torej je, da investitor poleg denarja v podjetje investira tudi svoje:

• Izkušnje,
• znanje in
• socialni kapital.

Z drugimi besedami na strateškem nivoju aktivno pomaga podjetniku pri gradnji podjetja. S tem zniža verjetnost propada podjetja, saj podjetniki, ki se podajajo prvič na podjetniško pot delajo mnogo napak.

Če investitor podjetniku pomaga, da se izogne tem napakam, se tveganje drastično zniža. Zato so najboljši investitorji tveganega kapitala običajno tudi sami včasih bili podjetniki. Prav tako investitorji tveganega kapitala zelo radi investirajo v serijske podjetnike, kjer je manjša verjetnost začetniških napak.

Dejstva, ki si jih velja zapomniti:

• Interes podjetnika je, da pridobi čim bolj izkušenega investitorja tveganega kapitala ali več teh (sindicirana investicija).
• Dober investitor tveganega kapitala, poleg finančne investicije pomaga tudi s svojim znanjem, povezavami in izkušnjami.
• Najboljši investitorji so običajno iz branže v kateri tudi investirajo. Najbolj primerni podjetniki za investicijo so velikokrat serijski podjetniki (z že uspešnim izhodom za seboj).

3. Investicijski kriteriji ter selekcija projektov

Vsak investitor tveganega kapitala ima jasno izdelano investicijsko strategijo. To pomeni, da ima določene primarne industrije in preferenčne poslovne modele, fazo rasti podjetja (semenska, zgodnja,…), geografske lokacije, minimalno in maksimalno višino investicije, ipd.

Pred vzpostavitvijo odnosa je smiselno, da podjetnik temeljito razišče investicijsko strategijo ter če tej ustreza (»due dilligence« investitorja).

Če podjetje ustreza investicijski strategiji prideta v osredje dva glavna dejavnika:

• Trg in ideja (ter njeno ustrezno časovno tempiranje)
• Ekipa

Trg in ideja definirata zgornji potencial podjetja.

Investitorji običajno iščejo igralce na hitro rastočem trgu, ki imajo resno kompetenco, dobro maržo, potencial vodilnega v panogi ipd.

To pomeni, da mora biti podjetje že od samega začetku mednarodno usmerjeno, imeti resno konkurenčno prednost v svoji industriji (visoko inovativno), podjetniki pa morajo biti pripravljeni potovati in biti prisotni na vseh ključnih trgih. Tudi časovno tempiranje poslovne ideje je zelo pomembno.

Dobra ekipa je na drugi strani najboljša varovalka, da bo iz podjetja nastalo nekaj konkretnega.

Kompetentna ekipa, ki zna prisluhniti in se prilagajati trgu, je prodajno in inovacijsko urejena ter pokriva ključne poslovne funkcije je bistvena sestavina vsake uspešne investicije. Zato rečemo, da je investiranje tveganega kapitala investiranje v ljudi.

Čim je investitor aktivno udeležen v podjetju, je v ospredju tudi odnos med investitorjem in podjetnikom. Ureditev odnosa mora temeljiti predvsem na skupni viziji o rasti podjetja in na jasno zastavljenih ciljih.

Še bolj kot to pa sta pomembna kemija in zaupanje. To so osnovne sestavine koncepta dobre investicije, ki pri dolžniškem viru financiranja niso potrebne.

Pri tveganem kapitalu velja pravilo, da imaš lahko izjemno ekipo in slab trg, pa bo zmagal trg (podjetje propade ali ne zrase bistveno). Lahko imaš povprečno ekipo in dober trg, pa bo zmagal trg (iz ideje bo nekaj nastalo). Ko pride pa do izjemne ekipe in izjemnega trga, pa se zgodi nekaj čarobnega.

Primeri investicijskih kriterijev

Sequia Capital je eden najuspešnejših skladov tveganega kapitala na svetu. Pripravili so njihovih 10 kriterijev, ki se jim zdijo ključna za uspeh vsakega startup podjetja:

• Jasnost namena obstoja: Podjetje naj ima v enem ali dveh stavkih jasno zapisano zakaj obstaja in kateri problem rešuje. Naj bo vidna močna čustvena misija podjetja.
• Velik trg: Ključ do hitre rasti je velik trg, ali tak v nastajanju, ali tam kjer se dogajajo velike spremembe. Velik trg dopušča napake, pivotiranje in dobre marže.
• Premium stranke: Stranke, ki so pripravljene dobro plačati za inovativno rešitev ter hitro ukrepati pri reševanju lastnih problemov so najboljše stranke.
• Fokus: Podjetje naj bo resno osredotočeno. Stranke najraje kupujejo rešitve, ki so jasno razumljive, enostavne in jih je moč čim hitreje implementirati.
• Reševanje težav: Podjetje mora naslavljati dovolj veliko bolečino strank, za katero stranke nekako že iščejo rešitve. S predstavitvijo najbolj učinkovite rešitve te bolečine podjetje zmaga.
• Drugačnost: Pomembno je, da podjetje neprestano izziva ustaljena prepričanja, ustvarja inovativne rešitve, je drzno in tako prehiti konkurenco.
• DNK ekipe: DNK podjetja se oblikuje v prvih 90 dneh. Zato je ključna dobra dinamika med ustanovitelji ter premišljena izbira prvih zaposlenih.
• Agilnost: Prilagodljivost in hitrost premagata počasne uveljavljene igralce. Potrebno je neprestano prilagajanje trgu in hiter razvoj rešitve, ki jo trg potrebuje.
• Odpornost: Podjetniška ekipa mora biti sposobna premagati ovire in težave na poti ter vztrajati, dokler ne pridejo do prave rešitve za pravi segment trga.
• Stroškovna učinkovitost: Izjemno pomembna je osredotočenost na prioritete ter stroškovna in časovna učinkovitost.
• Omejena sredstva: Smiselno, je da podjetje začne z manj denarja. To prisili v disciplino in fokus.

4. Investicijska dokumentacija

Investitor pričakuje določeno dokumentacijo, da jo preuči pred ali po prvem srečanju z ekipo. Različni investitorji v različnih branžah pričakujejo različne tipe dokumentacij.

Danes je najbolj pogost »pitch deck«, ki je neke vrste skrajšana verzija poslovnega načrta v obliki predstavitve, skupaj s finančnimi predpostavkami o rasti podjetja.

Različni investitorji zahtevajo različno dokumentacijo, odvisno od tega ali so bolj podjetniški ali finančno naravnani, ali je prisotna so-investicija javnih sredstev (običajno to pomeni več dokumentacije) ter od drugih kriterijev.

Potencialna dokumentacija, ki jo lahko zahtevajo investitorji:

• »Pitch deck« – Najbolj pogost dokument
• Poslovni načrt – V bolj tradicionalnih branžah oz. daljšno verzijo “pitch decka”
• Finančni načrt / predpostavke  – Finančni investitorji in v kasnejših fazah rasti podjetja

Manj pogosto pa investitorji zahtevajo tudi:

• Podrobna tržna analiza – velikost trga, trendi, konkurenčne prednosti
• Pregled prodajnega lijaka
• Poslovni model (kanvas)
• Tehnični pregled in načrt razvoja

Priprava dokumentacije se podjetnikom zdi pogosto izguba časa, vendar največkrat ni (razen, če so zahtevani res neki nestandardni dokumenti). Priprava dokumentov namreč »prisili« podjetnika v strateško razmišljanje, načrtovanje in pripravo trdnih temeljev podjetja.

Primer AirBnB PitchDeck

Priporočena struktura “pitch deck”-a

Na spletu je možno najti veliko usmeritev, kako pripraviti »pitch« deck, prav tako različne primere dokumentov, s katerimi so uspešna podjetja pridobila investitorja tveganega kapitala.

Generalna usmeritev, kaj naj bi vključeval »pitch deck« je:

• Prva stran: Vključite ime podjetja, vaše kontaktne osebe in logotip podjetja. To je tudi dobro mesto za poslanstvo podjetja oziroma opis ponudbe vrednosti v enem stavku.
• Problem: Opredelitev problema, ki ga rešuje podjetje. Opis problema z vidika stranke ter kako veliko bolečino predstavlja.
• Rešitev: Jasen opis, kako izdelek ali storitev rešuje predstavljen problem. Nujno je potrebno izpostaviti, zakaj je vaša rešitev edinstvena in kako se razlikuje od konkurence.
• Tržni potencial: Jasno predstavljeni tržni trendi, rast in velikost trga oziroma spremembe v teku, segmenti strank, časovno tempiranje nove rešitve ter velikost priložnosti.
• Poslovni model: Opis, kako namerava podjetje služiti denar, od prihodkovnega modela ter doseganja visokih marž na dolgi rok.
• Konkurenčna prednost: Izpostavitev, v čem je podjetje boljše od konkurence. Ali je to posebna tehnologija, intelektualna lastnina ali druge oblike konkurenčne prednosti?
• Načrt trženja in prodaje: Opis, kako namerava podjetje tržiti svoj izdelek in pridobiti stranke. Vključite strategije trženja in prodajne kanale, ki bodo angažirani.
• Finančne predpostavke: Inovacijske metrike in druge finančne predpostavke, ki nakazujejo potencialno finančno poslovanje podjetja. V kasnejših fazah, ko so finančne predpostavke potrjene je lahko priložen tudi finančni načrt.
• Ekipa: Predstavitev ključnih članov ekipe, njihovih izkušenj in vlogo, ki jo imajo v podjetju. Pomemben je poudarek, zakaj je ekipa prava za realizacijo te priložnosti.
• Stanje in dosežki: Pregled, kje je podjetje trenutno in kaj je že doseglo (»traction«). Potrebno je pokazati, da ima podjetje jasne povratne informacije s trga, prve stranke ipd.
• Potrebe po financiranju: Opredelitev, koliko kapitala potrebuje podjetje in kako bodo sredstva porabljanja. Smiselno je izpostaviti tudi to, kaj vlagatelji pridobijo v zameno za svojo naložbo in kakšen je potencial za donosnost naložbe.
• Kontaktni podatki in zaključek: Zaključite s pozivom k sodelovanju, smiselno je, da so na zadnji strani dodani tudi kontaktni podatki.

Usmeritev za tok prezentacije je v obliki črke U. Torej udaren začetek in konec, vmes pa v »rdečo nit« povezana zgodba, ki kaže jasno premišljenost, preverjene predpostavke, pozitiven odziv na trgu (prve stranke) ter odraža profesionalnost ekipe.

5. Izhod investitorja iz podjetja

Kot smo omenili na začetku, investitorji tveganega kapitala zaslužijo, ko se podjetje proda. Torej, če iščemo tvegani kapital na trgu, moramo biti pripravljeni na končni cilj, to je, da se bo podjetje po nekaj letih prodalo.

Potencialni kupci podjetja so:

• Strateški investitorji – Velika podjetja iz industrije ali takšna, ki vstopajo v industrijo, večji konkurenti ipd.
• Finančni skladi oz. drugi investitorji
• Izhod na borzi

Nenazadnje pa lahko v (redkih) primerih podjetniška ekipa ali kasnejši management celo odkupi podjetje nazaj. Vendar se je potrebno zavedati, da je pomemben kriterij za investitorje tveganega kapitala, da si podjetniške ekipa želi že od samega začetka podjetje prodati.

Dejstva, ki si jih velja zapomniti:

• Investitor tveganega kapitala zasluži, ko se podjetje proda.
• Podjejte se lahko proda strateškemu ali finančnemu investitorju ali z izhodom na borzi.
• Če podjetniška ekipa ni pripravljena prodati podjetje, podjetje verjetno ni primerno za tvegani kapital.

Različne vrste investitorjev tveganega kapitala

Med ponudniki tveganega kapitala imamo nekaj odtenkov različnih tipov investitorjev, tako da se hitro pojavi vprašanje, kakšna je razlika in kdaj se obrniti na določen vir kapitala?

Zato si poglejmo razlike med glavnimi tipi investitorjev tveganega kapitala, to so 4F, poslovni angeli, podjetniški pospeševalniki, skladi tveganega kapitala in množično financiranje.

1. 4F – ustanovitelji, prijatelji, družina in naivneži

Prvi investitorji v podjetje so običajno t.i. »4F – founders, familiy, friends, fools«, torej gre za denar ustanoviteljev, družinskih članov, prijateljev ter naivnežev. Gre za prvi kapitalski vložek s katerim se ustanovi in zažene podjetje.

Tovrstni podporniki podjetniške ekipe običajno niti ne vedo, da so investitorji tveganega kapitala. Njihov motiv je običajno podpreti podjetniške sanje nekoga, ki jim je v življenju pomemben.

• Običajno 4F vložijo po nekaj 10.000 EUR. Cilj podjetnika, ko pridobi ta kapital pa bi moral biti pridobiti na trgu dovolj zanimanja, da postane podjetje zanimivo za zunanje investitorje.
• 4F se pogosto kombinira tudi z nepovratnimi viri, kot je pri nas v Sloveniji Subvencija P2, ki jo ponuja Slovenski podjetniški sklad.

2. Podjetniški pospeševalniki

Pred dobrim desetletjem so se razvili tudi t.i. podjetniški pospeševalniki, ki ponujajo podjetjem manjši začetni vložek za vnaprej znan lastniški delež ter obsežen paket podpore.

Pogosto so pospeševalniki strukturirani kot intenzivni programi, ki trajajo nekaj mesecev in v katerih sodelujoča podjetja intenzivno delajo na razvoju svojega zagonskega podjetja.

Podjetniški pospeševalniki običajno podjetjem ponujajo:

• Investicija: Običajno se gibljejo investicije od 10.000 EUR do 100.000 EUR za manjši delež (nekaj odstotkov) ali je podjetju dano konvertibilno posojilo.
• Mentorstvo in izobraževanje: Eden od ključnih vidikov pospeševalnikov je dostop do mentorstva in izobraževanja. Mlada podjetja imajo priložnost delati z izkušenimi podjetniki, vlagatelji in strokovnjaki, ki jih usmerjajo skozi različne izzive zagona in rasti.
• Delovni prostor: Nekateri pospeševalniki ponujajo tudi fizični delovni prostor, kjer lahko podjetja delajo skupaj z drugimi udeleženci programa. To ustvarja okolje sodelovanja, kjer se lahko ideje in izkušnje delijo med podjetniki.

Na koncu programa pospeševalnika se pogosto organizira »demo dan«, kjer podjetja predstavijo svoje izdelke in poslovne načrte potencialnim vlagateljem, strankam in medijem.

Najbolj poznani pospeševalniki so Y Combinator, Techstars, Seedcamp in drugi. Danes je tovrstnih pospeševalnikov več 100 po celem svetu. F6S je eden izmed agregatorjev odprtih pozivov startup pospeševalnikov.

3. Poslovni angeli

Poslovni angeli so premožni posamezniki, ki del svojega premoženja želijo nameniti tudi v najbolj tvegane naložbe. Običajno so to uspešni podjetniki, ki so svoje podjetje prodali ali so preko dobičkov ustvarili večjo premoženje, ki ga želijo ustrezno diverzificirati in oplemenititi.

Poleg finančnega motiva poslovni angeli velikokrat želijo biti v stiku z novimi idejami, podjetnimi ljudmi ter podoživljati svoj podjetniški uspeh.

• V splošnem poslovni angeli namenjajo od 5 % do 10 % investicijskega premoženja tovrstnim naložbam, bolj pogumni lahko celo več.
• Poslovni angeli vlagajo nekje do 500.000€, največkrat nekje med 50.000€ in 150.000€.
• Za večje investicije je praksa, da se več poslovnih angelov združi v sindicirano investicijo.

Za ta tip vlagateljev je še posebej značilno, da veljajo za »pametni denar« (»smart money«), torej da podjetju prispevajo več kot zgolj denar. Glavne druge dodane vrednosti pa so predvsem pomoč pri razvoju strategije, organizaciji podjetja, odpiranju vrat in povezovanju s strateškimi in drugimi partnerji.

Vlagajo v podjetja, ki se nahajajo v semenskih fazah, to pomeni da imajo izdelan »minimalno sprejemljiv produkt« ter ustvarjajo prve prihodke ali so tik pred prvimi prihodki.

Osnovna konceptualna razlika je, da so poslovni angeli bolj neformalni vir financiranja od skladov tveganega kapitala, običajno vlagajo svoja lastna sredstva predvsem v projekte iz panog, kjer delujejo tudi sami, saj takšne ideje razumejo in tudi lahko dodajo največ vrednosti.

Kljub vsemu je pomembno dejstvo, da toliko, kot je vrst ljudi na svetu, je tudi poslovnih angelov. Zato so nekateri aktivni, drugi manj aktivni, spet drugi specialisti, nekateri generalisti in podobno.

Izjemno pomembna je tudi kemija med podjetnikom in poslovnim angelom, saj gre za neformalni vir financiranja, kjer tudi komunikacija, poročanje ipd. ni tako standardizirana kot pri formalnih virih.

Obstajata dve tipični poti, kako priti do poslovnega angela:

• Osebna poznanstva: Pretežni del investicij se zgodi na podlagi osebnih poznanstev, družinski vezi in podobno, torej postane poslovni angel oseba, ki ga podjetnik že pozna in je že vzpostavljen določen del zaupanja.
• Formalne mreže: Druga možnost je preko združenj poslovnih angelov, ki jih v Evropi deluje več kot dvesto, takšno mreže pa imamo tudi v Sloveniji, največja mreža so Poslovni angeli Slovenije. Naloga združenj je, da identificirajo, selekcionirajo in pripravijo projekte na predstavitev pred poslovnimi angeli.

Obstaja tudi Evropsko združenje poslovnih angelov (EBAN), kjer je direktorij glavnih evropskih mrež.

4. Skladi tveganega kapitala

Skladi tveganega kapitala so povsem formalni vir financiranja in organizirani podobno, kot vsak profesionalni finančni sklad.

Glavni »sestavno deli« vsakega sklada, ki jih je smiselno poznati:

• Velikost sklada in investicijska politika – Kakšna je velikost sklada (pri nas običajno med 20 in 40 mio EUR), minimalna in maksimalna investicija ter ali je sklad v fazi investiranja ali dezinvestiranja.
• Upravljalec sklada (GP) – Kdo upravlja sklad in kdo so investicijski managerji. Upravljalec sklada je običajno tudi (večji) investitor v sklad.
• Investicijska strategija – Kam vlagajo, se pravi industrije, faze, geografija ipd.
• Investitorji v sklad (LP) – Običajno finančne institucije, kot so banke, pokojninski skladi ipd.

Skladi tveganega kapitala običajno iščejo podjetja, ki so že v kasnejših fazah rasti, se pravi že ustvarjajo določene prihodke, podjetje pa že ima določene temelje in zgodovino, prav tako vlagajo večje zneske, nekje med 0,5 mio € in 5 mio €, v kasnejših fazah lahko tui več.Najpogosteje pridejo za poslovnimi angeli, čeprav poznamo tudi »seed« sklade, ki konkurirajo s poslovnimi angeli.

Največja dodana vrednost skladov je gotovo na strani finančne funkcije v podjetju, katero večina podjetnikov slabo pozna, poleg tega podjetje pomagajo organizirati in ustrezno pripraviti na izhod. Podjetjem pa pomagajo tudi s kontakti, znanjem, izkušnjami ter povezovanjem.

Vsak sklad ima torej profesionalni menedžment, ki išče naložbe, investira in dodaja vrednost, kar je na nek način njihova služba, za razliko do poslovnega angela, ki to običajno počne ob prostem času. Zaželeno je, da imajo investicijski managerji konkretne podjetniške izkušnje.

V Sloveniji so delujoči naslednji skladi tveganega kapitala (izključno skladi, ki so ali registrirani v Sloveniji ali jih upravljajo slovenski investicijski managerji):

• Silicon Gardens Fund
• South Central Ventures
• daFund – Sklad, ki aktivno sodeluje s Poslovnimi angeli Slovenije
• Vesna Venture Capital – Sklad, ki investira v prenos intelektualne lastnine
• Pan-Adria Capital
• Suricate Ventures
• FRC – Sklad je sicer registriran na hrvaškem, vendar zelo aktiven v Sloveniji
• Slovenski podjetniški sklad – Javni (so)investitor tveganega kapitala

5. Množično financiranje

Množično financiranje je prav tako vedno bolj popularen način pridobivanja dodatnih virov za razvoj, rast ali razvoj podjetja.

Poznamo več vrst množičnega financiranja:

• Prednaročila
• Donatorstvo
• Posojilo
• Lastniška investicija

Ko govorimo o tveganem kapitalu, govorimo o množičnem financiranju, kjer investitorji pridobijo lastniški delež v podjetju. Prav tako je množično financiranje lahko javne (odprto za vse investitorje), ali zasebne narave (ponujeno omejenemu krogu izbranih investitorjev).

Obstaja nekaj specializiranih platform za različne oblike množičnega financiranja, Equito pa ima svojo lastno platformo.

Equito ponuja podjetjem storitev množičnega financiranja na ključ, kjer izpelje celotni postopek (običajno zbiranje kapitala med svojimi strankami), obenem pa zagotovi tudi lastno platformo za zbiranje kapitala. Več informacij

6. Prva javna prodaja delnic na borzi (IPO)

Ob izhodu na borzi investitorji tveganega kapitala običajno prodajo del ali celotni svoj delež, za podjetje pa izhod na borzi običajno pomeni tudi zbiranje dodatnega kapitala. Podjetja, ki poslujejo zelo uspešno se tako pogosto odločijo za izhod na borzi.

V procesu, ki se imenuje »prva javna prodaja delnic« (»Initial Public Offering«), podjetje, ki prej ni bilo uvrščeno na borzo, nove ali obstoječe delnice prvič ponudi javnosti za nakup (institucionalnim in malim investitorjem).

Na ta način lahko zbere dodatni kapital za rast in razvoj podjetja, običajno večje vložke. Podjetje postane javna delniška družba in začne kotirati na borzi. Prednosti javne prodaje delnic poleg zbiranja dodatnega kapitala so tudi:

• večja likvidnost deležev,
• jasno določena vrednost podjetja,
• lažja vzpostavitev nagrajevanja z delniškimi opcijami ter
• boljše korporativno upravljanje in zunanja podoba podjetja.

Equito za podjetja izpelje celotni postopek izhoda na borzi.

Vrednotenje podjetja in investicijski pogoji

Ob pridobivanju investicije tveganega kapitala sta odprti dve glavni pogajalski fronti: Vrednotenje podjetja in investicijski pogoji.

Vrednotenje podjetja vpliva na to kakšen delež v podjetju bo pridobil investitor. Investicijski pogoji so namenjeni temu, da investitorja dodatno varujejo pred izgubo investicije ali neustrezno porabo sredstev.

Pri tem obstajata dva najpogostejša načina pravne izvedbe investicije tveganega kapitala:

• Konvertibilno posojilo
• Direktna lastniška investicija

Investitorji tveganega kapitala pogosto sploh v bolj začetnih fazah rasti raje uporabijo mehanizem konvertibilnih posojil, to je posojilo z možnostjo konverzije v lastniški delež, kot direktnega vstopa, saj je to hitreje in administrativno manj zapleteno.

Pri konvertibilnem posojilu se tudi vrednotenje običajno veže na naslednjo rundo financiranja. V tujini obstaja še mnogo drugih izvedenk, ki so pri nas manj pogoste.

Vrednotenje podjetja

Kot rečeno se v zgodnjih fazah običajno skuša izogniti vrednotenju s konvertibilnim posojilom, pri čemer se vrednotenje veže na novo investicijsko rundo. Ob naslednji investicijski rundi je podjetje bolj zrelo, lažje se definira potencial in vrednost, posojilo pa se konvertira ob takratnem vrednotenju z določenim diskontom (popustom).

Veliko pospeševalnikov vrednotenje v zgodnji fazi reši tako, da vnaprej povedo pogoje, npr. 50.000 EUR za 5 % podjetja, skupaj s celotno podporo.

V nekoliko kasnejših fazah pa je vseeno odprto vprašanje vrednotenja. Običajno v vsaki investicijski rundi, resnično skozi palec, pridobijo investitorji od 10 – 30 % delež v podjetju, odvisno od stopnje tveganja, popularnosti investicije, potenciala, faze razvoja ipd.

Investicijske runde pa se gibljejo:

• v predsemenski fazi od 50.000 do 500.000 EUR,
• v semenski od 500.000 EUR do 2 mio EUR,
• v seriji A od 2 mio EUR do 15 mio EUR,
• v seriji B do 50 mio EUR in tako naprej.

Vrednotenje je v veliki meri odvisno tudi od makroekonomskega cikla, »hype«-a v branži, ali »hype«-a okoli podjetja. Ko so te faktorji v prid podjetju lahko dosegajo zelo visoka vrednotenja. Tipičen primer takšnega podjetja je bil WeWork, po katerem je posnet tudi film.

Pogoji investiranja tveganega kapitala

Investitor kot so-lastnik podjetja običajno pridobi posebne pravice, ki so zapisane v družbeni, investicijski in drugih pogodbah. S tem investitor zagotovi, da se izloči večino tveganj, ki se nanašajo na neizkušenost podjetnika ali določene skušnjave, ko je enkrat denar na računu podjetja.

To kot prvo v praksi pomeni, da se denar dejansko porabi v skladu z dogovorom ter da si obenem investitor zagotovi ustrezen izhod iz podjetja, ob tem izhodu pa čim večji donos; ali v nasprotnem primeru čim manjšo izgubo v primeru nedoseganja ciljev.

Primeri takšnih klavzul so:

• Skupna prodaja poslovnih deležev (»tag along«): Omejitev, da podjetnik ne more prodati svojega deleža brez deleža investitorjev.
• Obvezna prodaja podjetja (»drag along«): Kdaj in pod kakšnimi pogoji so dolžni prodati vsi družbeniki delež v podjetju, tudi podjetniki.
• Ključni kader: Definiranje ključnega kadra, kaj se zgodi če ta neha delati v podjetju (»good leaver«/«bad leaver«) ter sankcije v primeru nelojalnosti.
• Soglasja poslovodstva: Poslovni dogodki za katere poslovodja potrebuje soglasja.
• Delitev dobička: Kdaj in kako se lahko deli dobiček v primeru, da se dobička ne bi reinvestiralo.
• Obveznost poročanja: Način in frekvenca poročanja podjetja investitorjem.
• Druge sorodne klavzule: Omejitve prenosa poslovnega deleža, likvidacijska preferenca, jamstva, pravica preglasovanja, način porabe investicijskih sredstev ipd.

Če niste še nikoli videli osnutka konvertibilnega posojila ali družbene/investicijske pogodbe priporočamo, da si pogledate osnutke Slovenskega podjetniškega sklada. Dokumenta vsebujeta bolj ali manj podobne klavzule kot druge pogodbe tveganega kapitala. Veliko tujih pospeševalnikov in investitorjev (npr. Y Combinator) tudi javno objavlja osnutke svojih pogodb.

Primer pogodbe o konvertibilnem posojilu in direktnem vstopu v podjetje:

• SK75: Osnutek konvertibilnega posojila
• SI-SK: Osnutek družbene pogodbe

Miti o tveganem kapitalu

Obstaja več mitov glede investitorjev tveganega kapitala, ki podjetnike velikokrat po nepotrebnem odvrnejo, da bi se bolj pozanimali o tovrstnih virih financiranja.

Sicer lahko z veliko gotovostjo rečemo, da je med podjetniki vedno več znanja in zavedanja o konceptu tveganega kapitala, kljub vsemu pa srečam še veliko podjetnikov, ki imajo napačno predstavo, kaj pomeni lastniško financiranje.

Poglejmo si nekaj najpogostejših mitov:

1. Investitor mi bo ukradel idejo

Prvi takšen mit je, da bo poslovni angel ali investitor tveganega kapitala ukradel idejo podjetniku ali sam začel konkurenčno podjetje. Realizacija vsake podjetniške ideje zahteva jasen fokus in sto odstotno predanost.

Ideje samo po sebi niso vredne popolnoma nič, veliko bolj ključna je izvršnost, ki pa zahteva čas, sprejemanje težkih odločitev in energijo.

Za investitorje tveganega kapitala že upravljanje samega sklada zahteva popolno predanost, poslovni angeli pa imajo običajno več svojih podjetij, predvsem pa bistveno več idej, ki jih bodo lahko kdaj koli realizirali. Poleg tega si vsak investitor težko privošči, da bi prišel na slab glas, glede ravnanja z zaupnimi informacijami.

2. Investitor bo prevzel celotno podjetje

Drugi veliki mit, ki pogosto kraljuje med podjetniki je, da bodo investitorji prevzeli celotno podjetje in podjetnika izrinili, ali kot direktorja ali celo iz solastništva. Res je, da so pogodbe pri tovrstnih investicijah običajno izjemno zahtevne in v prid investitorja, vendar temeljijo predvsem na zaščiti realizacije ciljev, kapitala in donosa investitorja.

Izkušeni investitorji želijo zaščiti svoj kapital, nimajo pa interesa preveti in voditi podjetje. To se zgodi res v redkih primerih, ko podjetnik krši zakonodajo, družbeno pogodbo, interne akte, ali deluje povsem izven dogovorjenih gabaritov.

Zato je pomembno, da podjetnik posluje v skladu z dogovorom, redno obvešča investitorje ter stremi k korektnemu odnosu.

V res izjemnih primerih se je lahko zgodilo, da je bil podjetnik z vidika upravljanja oškodovan, zato je izjemno pomembno, da podjetnik naredi »due dilligence« (skrbni pregled) vsakega investitorja, enako kot investitor to naredi za podjetje in podjetnika.

Tako, kot lahko investitor izbere slabo investicijo ali ekipo (v praksi so večkrat oškodovani investitorji, kot prejemniki investicij), lahko tudi podjetnik izbere slabega investitorja.

3. Edini, ki bo zaslužil v zgodbi je investitor

Tretji pogosti mit o tveganem kapitalu je, da bo edini v zgodbi zaslužil investitor. Enostavnega odgovora na ta mit ni, gre pa nekako tako: Investitor bo vsekakor naredil vse, da bo maksimiziral svoj donos, saj je to bistvo njegovega posla, nikakor pa to ne izključuje pa to tudi velikega zaslužka za podjetnike.

Če gre vse po planih, bi morali zaslužiti vsi udeleženi v zgodbi. To je tudi cilj in želja investitorja.

Dokaz za to je na tisoče znanih zgodb, kot so na primer Google, Facebook, Amazon, kjer so podjetja ustvarila na tisoče milijonarjev in so bili investitorji zgolj eni izmed mnogih lastnikov, ki so naredili izjemen donos na investicijo. Če je podjetje zgodba o uspehu, potem običajno zaslužijo vsi, celo obogatijo.

Veliko bolj problematično je, ko gredo stvari srednje dobro ali celo slabo. Investitor bo v tem primeru seveda naredil vse, da zaščiti svojo investicijo (torej, lahko ob slabem izhodu investitor zasluži več kot podjetniški tim.. Kako mora biti podjetniku jasno, ko podpiše pogodbo o investiranju.

Tvegani kapital ima svoja pravila, tako kot kreditno financiranje, nepovratna sredstva ali katera koli druga oblika financiranja. Podjetnik mora ta pravila zelo dobro poznati.

Najboljše je, da si podjetnik pripravi različne scenarije, kaj pri različnih izhodnih vrednostih to pomeni za posamezne lastnike – podjetnike in investitorje.

Pred vstopom investitorja je naloga podjetnika tudi, da je čim boljši pogajalec. Včasih je boljše, da ne pride do investicije, kot pa da podjetnik želi denar za vsako ceno. Ne glede na to, pa se mora podjetnik zavedati, da če ne bo dobrega izhoda, bo investitor v čim večji meri želel zavarovati svojo investicijo.

Največje napake pri iskanju tveganega kapitala

Poglejmo še nekaj dejanskih slabosti tveganega kapitala ter največje napake, ki jih delajo podjetniki pri iskanju tveganega kapitala. Pri teh slabostih imajo podjetniki najpogosteje tudi nerealna pričakovanja, kot so, da se bo investicija se bo zgodila v enem tednu, poslovni angeli so samo »angeli« in ne »poslovni« ter podobno.

1. Podcenjevanje dolžine investicijskega procesa

Prva in največja slabost je gotovo čas pridobivanja lastniških virov financiranja, ki lahko traja tudi več mesecev. Vsak investitor ima določene svoje postopke in procese, skozi katere izvaja selekcijo, spoznava podjetnika, naredi skrbni pregled podjetja, uskladi vizijo in strategijo rasti s podjetnikom itn.

Najpogostejši investicijski proces je naslednji:

• Pošiljanje investicijske dokumentacije
• Prvi predstavitveni sestanek
• Prošnja za dodatne informacije o poslovanju
• Več sestankov za spoznanje podjetniške ekipe
• Zahteva za formalno dokumentacijo
• Skrbni pregled in še več sestankov, lahko tudi pogovori z deležniki
• Usklajevanje pogodbe ipd.

Pri vsaki potencialni transakciji ob takem standardnem procesu minevajo tedni in kaj hitro lahko preštejemo nekaj mesecev, ki so za nami.

Zato je nujno, da se podjetnik, ki išče tvegani kapital pripravi, da bo čas do investicije trajal bistveno več, kot si predstavlja, prav tako bo moral alocirati dobršen del svojega časa za pridobivanje investicije. To je zagotovo velik vložek (časovni in finančni), na katerega mora podjetnik računati.

Dejstva, ki si jih velja zapomniti:

• Pridobivanje investicije običajno traja od nekaj tednov do nekaj mesecev. Podjetje mora imeti dovolj rezerve, da normalno posluje v tem času.
• Pridobivanje investitorjev običajno zahteva eno polovico do celoten delovni čas ene vodilne osebe v podjetju.

2. Rdeče zastavice pri investitorji tveganega kapitala

Tvegani kapital je na trgu prisoten že desetletja in se je v tem času razvil v profesionalni in standardiziran vir, kot so to krediti za podjetja.  Zato je pomembno, da podjetnik ne skuša zbrati tveganega kapitala, če ta vir financiranja ni primeren.

Zato si poglejmo največje »rdeče zastave« velika verjetnost, da podjetje ni primerno) pri investitorjih tveganega kapitala, ko prebirajo podjetniške projekte:

Podjetje brez potenciala hitre rasti

Podjetje nima inovativne ideje, s katero lahko konkurira na globalnem trgu, postane vodilni igralec in ima resno kompetenco. V takšnem primeru je bolj smiselna organska rast in iskanje drugih virov financiranja.

Predvidevanje, da ni konkurence

Konkurenca vedno obstaja. Če ni direktne konkurence, obstaja indirektna konkurenca oziroma alternativni načini, kako je rešen določen problem. V izjemno redkih primerih, ko res konkurence ni, sta dve možnosti – prva je, da sploh ni trga in tako posel nima prihodnosti. Druga možnost je, da se ustvarja nov trg, vendar to pomeni, da bo konkurenca na trgu že jutri ter da je potrebna izjemna premišljenost in hitrost.

Podjetje brez »traction«-a na trgu

Podjetje ni razvilo ideje v sodelovanju s strankami, nima minimalno sprejemljivega produkta, prvih strank (ki dejansko plačujejo) in nima poglobljenega razumevanja katero bolečino rešujejo strankam. Inovacijske metrike niso zastavljene, po katerih je viden napredek in »product-market« fit.

Brez skrbnega pregleda investitorja

Podjetniki ne preverijo, če ustrezajo investicijski politiki posameznega investitorja, ne raziščejo ozadja in način delovanja investitorja ter drugih elementov, s katerimi bi si povečali verjetnost pridobitve investicije. Podjetniki tudi ne raziščejo, kaj sploh je to tvegani kapital, kakšni so običajni pogoji investiranja, kaj čaka podjetnika po investiciji ipd.

Slaba priprava dokumentov in predstavitve

Podjetniki se ne pripravijo temeljito na sestanek, nimajo investicijske dokumentacije (dobro pripravljenega »pitch decka«), se na predstavitvi zmedejo in nerodno predstavijo svojo idejo ter plan realizacije.

Imamo patent, to je dovolj

Patent je v nekaterih panogah nujno potreben (medicinske naprave, biotehnologija ipd.); v drugih panogah pomembna prednost, ki predstavlja dodano vrednost za investitorje; v večini panogah pa patenti sploh niso nujni. To, da ima podjetje patent, še ne pomeni, da bo takoj pridobilo investicijo.

Ko razvijemo rešitev, bodo stranke prišle same

Uspešno komercializirati izdelek na trgu je bistveno težje, kot narediti sam inovativen produkt. Zato želijo investitorji videti podroben načrt trženja in prodaje, z visoko prodajno usmerjenostjo poslovne ekipe.

Ni zaveze za polni čas

Poslovni angeli in skladi tveganega kapitala ne vlagajo samo v ideje, temveč v podjetniško ekipo. Iščejo zavezo za polni delovni čas, če ne gre drugače po pridobitvi investicije. Kompetentnost in zavezanost ekipe sta dva izjemno pomembna faktorja pri investicijah tveganega kapitala.

Potrebujemo denar za dobre plače

Najslabši možni predlog podjetnika za investitorje je, da podjetniki iščejo denar za dobre plače, pri čemer bodo določeno obdobje razvijali idejo, potem pa se bo videlo, kaj in kako. To za investitorje enostavno ni sprejemljivo, razen v redkih primerih, ko gre za nove tehnologije.

Del investicije je vsekakor lahko namenjen tudi plačam, vendar morajo biti te v višini higienika, predvsem pa del širše podjetniške zgodbe.

Če želite pridobiti investitorje tveganega kapitala morate torej poslovati na velikem in hitro rastočem trgu. Vendar se ne zanašajte zgolj na velikost in rast trga. Realno prikažite načrt, kako boste postali pomemben igralec na dotičnem trgu.

Obenem kontaktirajte investitorje, ko do potankosti razumete zakonitosti tveganega kapitala in ste časovno že popolnoma predani idej ali ste odločeni, da jutri po potrebi pustite službo.

Tvegani kapital – Kako se lotiti iskanja investitorja?

Za konec si poglejmo še nekaj konkretnih napotkov, preko 10 korakov, kako se lotiti iskanja tveganega kapitala:

1. Prepričajte se, da je vaše podjetje primerno za tvegani kapital

V tem članku smo natančno opredelili, kakšna podjetja so primerna za tvegani kapital. Prepričajte se, da vse od vaše ideja in kompetence podjetja do podjetniške ekipe, ambicij, časovne razpoložljivosti, mednarodne usmerjenosti ipd. ustreza pričakovanjem tveganega kapitala.

2. Alocirajte dovolj časa in denarja za pridobivanje investicije

Iskanje investicije bo vzelo kar nekaj časa in denarja, podjetje pa se mora vzporedno razvijati. Dedicirajte eno vodilno osebno za »fundraising« vsaj za polovičen, če ne celotni delovni čas. Pripravite proračun za obisk konferenc, sestanke ipd. Potrebujete vsaj nekaj 10.000 EUR in več mesecev.

3. Pripravite profesionalni »pitch deck«

Pripravite profesionalni »pitch deck«, skladen z industrijskimi standardi, vašo celostno grafično podobo ipd. Pokrijte vse ključne segmente in naj dokumentacija odraža analitično in kreativno profesionalnost ekipe.

4. Poglejte si najpogostejša vprašanja investitorjev

Obstaja na stotine različnih člankov na spletu, ki naštevajo vprašanja investitorjev na sestankih. Poglejte si ta vprašanja ter se temeljito pripravite, da na sestankih ne zmrznete.

5. Zgradite bazo investitorjev in naredite skrbni pregled

Pripravite si lastno bazo investitorjev. Obstaja kar nekaj baz investitorjev glede na industrije, geografijo ipd. V Sloveniji in okolici ni veliko investitorjev (za prste dveh rok), v regiji nekoliko več (nekaj deset), v celotni Evropi bistveno več.

Identificirajte vam najbolj primerne ter naredite skrbni pregled vsakega investitorja – kdo so investicijski managerji, v katera podjetja so že vložili ipd. Najdite tudi kontakte investicijskih managerjev (z orodjem kot je Rocket Reach) ter njihove LinkedIn profile.

6. Stopite v stik z investitorji (preko priporočila)

Investitorje v vaši bazi rangirajte, od najbolj primernih do najmanj primernih. Nato stopite z njimi v stik, najbolje preko skupnih poznanstev in priporočil. Če to ne gre, jih spoznajte na demo dnevih, konferencah ipd. Lahko pa jih kontaktirate tudi preko e-pošte, pri čemer prej raziščite priporočila, kako to narediti.

7. Izvedite »follow«-up

Računajte, da se bo na 10 kontaktiranih investitorjev odzval eden, mogoče dva. Profesionalno izvedite predstavitev. Nato naredite follow-up in zgradite odnos. Podjetnik je tisti, ki mora neprestano vzdrževati kontakt z investitorjem ter mu po potrebi priskrbeti še dodatne informacije.

Ko enkrat investitor izkaže interes bo skrbno opazoval odločitve in delovanje podjetnika, kar bo tudi bistveno vplivalo na končno odločitev o investiranju.

8. Skušajte pridobiti glavnega investitorja

Vaš cilj naj bo, da pridobite enega investitorja, ki bo toliko navdušen nad vašim projektom, da bo v celoti investiral, če to ne, pa da bo glavni investitor v sinidicirani investiciji. Ko pridobite prvega investitorja je veliko lažje pridobiti druge investitorje, sploh če gre za ugledno ime.

9. Redno obveščajte ostale investitorje

Ostale investitorje s katerimi ste bili v kontaktu redno obveščajte. Recimo enkrat mesečno jim pošljite kratek »update«, kaj vse ste dosegli ipd. ter jih povabite na ponovni pogovor za sodelovanje v sindicirani investiciji.

Bazo redno nadgrajujte, hodite po konferencah, dogodkih, dodajajte investitorje na podlagi raziskave izza mize in bodite neprestano na preži na novimi investitorji.

10. Zaprite investicijsko rundo

Z nekaj sreče bi morali na ta način zapreti investicijsko rundo, seveda s kar nekaj napora. Temu naporu se lahko izognete samo tako, da imate tako dober posel (konkretno osvajanja trga), da investitorji sami najdejo vas.

Pri najboljših podjetjih je situacija pogosto obrnjena, da jim investitorji »pitch«-ajo zakaj naj jih vzamejo kot investitorje. To so seveda sanje vsakega podjetnika, žal pa prej izjema kot pravilo.

Po uvodnih sestankih in zbranem pozitivnem interesu sledi »term sheet« (povzetek pogojev investicije), nato skrbni pregled podjetja, usklajevanje pogodb (družbena, investicijska ipd.) in po pridobljeni investiciji se trdo delo šele prične.

Bonus. Pripravite se na novo investicijsko rundo

Ob pridobitvi investicijske runde se podjetniška ekipa običajno malo oddahne, osredotoči še bolj na razvoj posla in doseganje mejnikov, potem pa se kaj hitro začne iskanje nove investicijske runde in ponovitev celotnega postopka.

Upamo, da vam je ta vodič po tveganem kapitalu koristil in osvetlil marsikatero dilemo pri tem tipu financiranja.

V kolikor potrebujete pomoč pri pripravi profesionalne dokumentacije ali želite zbrati kapital preko lastniškega množičnega financiranja nas lahko vedno kontaktirate in z veseljem vam bomo pomagali. Veliko sreče pri pridobivanju investitorjev tveganega kapitala.