Investicijska strategija – Katera je najbolj donosna?

Investicijska strategija (ali naložbena strategija) je osnova za dobre investicijske odločitve. Jasno zastavljena investicijska strategija zoži nabor potencialnih naložb ter pomaga vzpostaviti sistematiko pri naložbenih odločitvah.

Obenem nam investicijska strategija lahko pomaga pri obvladovanju impulznih odločitev pri investiranju.

Investicijska strategija zajema določen niz pravil, postopkov in želenih vedenj, ki pomagajo pri odločitvah, katere naložbe izbrati, kdaj in na kakšen način. Na individualni ravni je naložbena strategija v veliki meri odvisna od značaja, kompetenc vlagatelja in višine investicijskih sredstev.

Podobno, kot imajo vzajemni, pokojninski ter drugi institucionalni skladi jasno definirano in zapisano naložbeno strategijo, je smiselno, da stori enako tudi vsak individualni investitor. Velja omeniti tudi to, da mora vsak uspešen vlagatelj nenehno izboljševati svojo naložbeno strategijo.

V tem članku si bomo podrobno pogledali, kaj vse vpliva na oblikovanje investicijske strategije ter najbolj popularne ter donosne naložbene strategije pri naložbah v delnice.

Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje investicijske strategije

Na izbor optimalne investicije strategije pri malih vlagateljih vpliva več dejavnikov, od razpoložljivega časa in denarja, do tolerance in želje po aktivnosti. Podrobneje si poglejmo glavnih pet dejavnikov.

1. Aktivno ali pasivno vlaganje

Prvi pomemben dejavnik pri izbiri naložbene strategije je, kako aktivno želite sodelovati pri upravljanju svojega premoženja.

Kot že ime pove, so aktivni vlagatelji tisti, ki so neprestano in neposredno vključeni v upravljanje svojega portfelja. Aktivni vlagatelji si vzamejo čas za proučevanje specifičnih naložb in pogosto spreminjajo svoj portfelj.

Biti aktiven vlagatelj zahteva veliko časa, znanja, veščin, samokontrole čustev, »živcev« in težkih odločitev. Aktivni vlagatelji nenehno spremljajo utrip trga (in svoj srčni utrip) ter pogosto spreminjajo pozicije v svojem portfelju. Razdelimo jih lahko na dve skupini:

• Dolgoročni aktivni vlagatelji: So vlagatelji, ki so zelo aktivno vključeni v upravljanje svojega premoženja, pri čemer aktivno analizirajo specifična podjetja in finančne izkaze, vendar največkrat držijo svoje pozicije več let ali celo desetletij. Pogosto se zanašajo na temeljno analizo za sprejemanje naložbenih odločitev.
• Trgovalci: Druga skupina so tako imenovani trgovalci (»traderji«), ki zelo pogosto spreminjajo svoje pozicije, pogosto na dnevni (»day traderji«) ali tedenski (»swing traderji« in »position traderji«) ravni. Zanašajo se na tehnično analizo in želijo izkoristiti kratkoročna nihanja in trende na trgu. Če prvi aktivno analizirajo podjetja in finančne izkaze, te drugi aktivno analizirajo grafe in gibanje cen ter volumna trgovanja.

Poleg aktivnega investiranja, poznamo tudi pasivno investiranje. Pasivna naložbena strategija temelji na nakupu in ohranjanju dobro razpršenega naložbenega portfelja.

Najpogosteje pasivne naložbe zajemajo indeksne sklade, ETF sklade ali druge podobne vrste naložb, ki omogočajo široko razpršitev na trgu in imajo nizke stroške, aktivno analiziranje vlagatelja pa ni potrebna.

Na začetku izberemo v kateri indeksni ali ETF sklad bomo vlagali in to je to. Lahko vlagamo tudi v vzajemni ali kakšen podoben sklad, so pa stroški takšnih skladov bistveno višji.

Filozofija pasivne investicijske strategije je, da je:

Za uspešno vlaganje na kapitalskih trgih je bolj pomembna “prisotnost na trgu skozi daljše časovno obdobje”, kot da “ugibamo in poskušamo ujeti najboljši trenutek za vstop na trg” ali celo »identificirati eno pravo naložbo, ki bo premagala trg«.

2. Ročnost naložb

Ročnost naložb pomeni, koliko časa smo prisotni v posamezni naložbi. Povsem pasivni vlagatelji, pa tudi dolgoročni aktivni vlagatelji običajno držijo svojo pozicijo leta ali celo desetletja.

Kot smo omenili prej, je cilj pasivnih vlagateljev dobro razpršen portfelj in dolgoročno ohranjanje vrednosti, cilj dolgoročnih aktivnih vlagateljev pa najti nekaj dobrih podjetij, ki se jih drži na dolgi rok.

Pasivni vlagatelji nove pozicije običajno kupujejo na mesečni ali četrtletni osnovi z uporabo metode DCA (»Dollar Cost Averaging«), kar pomeni postopno investiranje s stalnim zneskom v določenem časovnem obdobju. Primer je, da npr. vsak mesec vložimo 500 EUR v indeksni sklad.

Na drugi strani »traderji« veliko bolj pogosteje trgujejo, imajo torej kratkoročen pogled na naložbe in skušajo izkoristiti kratkoročna nihanja v svoj prid. Kot omenjeno poznamo tri glavne vrste kratkoročnih trgovalcev glede na ročnost:

• »Day trader« – investitor, ki kupuje in prodaja naložbe na dnevni osnovi.
• »Swing trader« – trguje glede na tedenski trend.
• »Position trader« – zasleduje ročnost od nekaj tednov do nekaj mesecev.

Pomembno je tudi omeniti, da imate kot vlagatelj tudi mešano strategijo glede aktivnosti in ročnosti. Konkreten primer bi bil, da polovico svojega portfelja investirate v dolgoročne indeksne sklade in z drugo polovico svojega portfelja pa trgujete na tedenski ravni.

3. Toleranca do tveganja

Eden najpomembnejših vidikov naložbene strategije, je kakšno tveganje ste pripravljeni sprejeti. Na podlagi »apetita za tveganje« je potrebno v sklopu naložbene strategije določiti, v kateri razred sredstev vlagati (obveznice, delnice, kripto ipd.), kakšen delež bo imel posamezni razred, pa tudi v kolikšni meri boste izpostavljeni posamezni naložbi.

Pomembno je tudi dejstvo, da običajno vlagatelji napačno predvidevajo, kakšen riziko je za njih sprejemljiv. Pogosto ocenjujejo, da so bolj nagnjeni k tveganju, ko pa portfelj zaniha za 20 % navzdol jih pogosto zagrabi panika in prodajo ob najbolj neprimernem trenutku.

Na primer, če ste bolj konservativen vlagatelj, bi lahko vaš portfelj zajemal zlato, obveznice in konservativne ETF-e, medtem ko bi zelo agresiven vlagatelj raje izbral delnice, kriptovalute, CFD-je in podobne tvegane naložbe. Možne pa so tudi vse druge kombinacije.

Toleranca do tveganja morala biti racionalno določena na podlagi vašega dohodka, premoženja, starosti, ciljev za upokojitev, želenih donosov in koliko volatilnosti (kratkoročnega nihanja) lahko prenese »vaš želodec«. Nikoli ni smiselno vlagati čez mejo tveganja, ki jo še dobro prenašate.

Ne želite namreč biti v situaciji, ko vas kratkoročna nihanja vaših naložb spravljajo v »paniko« in si s tem zmanjšujete kakovost življenja. Skušajte se vživeti v občutke, če bi vaš portfelj padel za 5 %, 10 % ali 50 % in kaj hitro boste ugotovili, s kakšno volatilnostjo se še lahko soočate.

Pomembno je tudi, da imate vzpostavljen sistem upravljanja s tveganji, še posebej če ste kratkoročni vlagatelj. Sistem upravljanja s tvegani pomeni jasno določitev parametrov, kot so:

• največji delež posamezne pozicije v portfelju,
• največja možna izguba na pozicijo (varovana s »stop loss« naročilom),
• pričakovan donos na posamezno investicijo ter s tem določena točka izhoda iz investicije ipd.

4. Likvidnost in investicijska strategija

Likvidnost je še en pomemben dejavnik, ki vpliva na naložbeno strategijo. Likvidnost pomeni, kako hitro lahko odprodate svojo naložbo.

Recimo, delnico Apple-a lahko odprodate v nekaj sekundah, za nepremičnino je običajno potrebnih več tednov, v zasebnih skladih pa ste lahko zaklenjeni tudi desetletje. Naložbe na zasebnem trgu veljajo za manj likvidne kot naložbe na javnem trgu (borze). Vendar obstajajo tudi delnice, ki imajo nizko likvidnost in jih je težje prodati.

Glede na potrebe po gotovini v prihodnosti (na primer za večje izdatke, kot so nov avto, stanovanje, poroka ipd.), morate pametno razporediti svoje naložbe med likvidne in manj likvidne naložbe.

V kolikor boste primorani prodati svoje naložbe na manj likvidnem trgu ali v času medveda (padanja trgov), pogosto to pomeni, da boste morali prodati svoje naložbe po nižji ceni, kar seveda ni dobro. Kot dober vlagatelj želite poskrbeti, da imate vedno dovolj likvidnih naložb za svoje kratkoročne potrebe po denarju.

5. Naložbeni razredi in podrazredi

Vsi našteti dejavniki vplivajo v odločitev, v katere naložbene razrede vlagati svoj denar (obveznice, delnice, kovine, kripto ipd.), v kakšnem obsegu in kako pogosto. Večina uspešnih vlagateljev razprši svoja sredstva med različne naložbene razrede, še posebej aktivni pa so na tipih investicij, kjer imajo dovolj znanja.

Možnosti za kombinacije je neskončno, kot na primer:

• razdelite polovico svojega portfelja med ETF-e, ki pokrivajo glavne svetovne borzne trge, s preostalo polovico pa trgujete na deviznem trgu (Forex);
• sistematično zgradite svoj investicijski portfelj od finančne varnosti do naložb za rast premoženja in na koncu špekulacij, torej najprej oblikujete rezervni sklad za nepričakovane izdatke, nato naložite nekaj denarja v zlato, nato izberete nekaj splošnih ETF-ov, nazadnje pa še nekaj posameznih delnic in kriptovalut;
• specializirate se za hitro rastoče tehnološke delnice in zmanjšate tveganja z obveznicami ali nizko tveganimi ETF-ji;
• kupite nepremičnino in jo oddajate, ter hkrati imate nekaj dividendnih delnic za optimizacijo pasivnega prihodka.

Vse te naložbene strategije se med seboj močno razlikujejo, katero strategijo izbrati pa je odvisno predvsem od vas, vašega karakterja ter vseh prej opisanih dejavnikov.

Pojdimo sedaj še korak dlje in se osredotočimo samo na vlaganje v delnice. Delnice so eden najboljših mehanizmov za ustvarjanje premoženja in pomemben del skoraj vsakega portfelja. In tudi na delniškem trgu obstajajo različne naložbene strategije, ki jim lahko sledite.

Najbolj priljubljene investicijske strategije pri vlaganju v delnice

Vlaganje v delnice ima dobro opredeljene različne naložbene strategije, saj obstaja dolga zgodovina borznih trgov z velikim izborom podjetij. Tudi drugi naložbeni razredi imajo vedno več strategij trgovanja, vendar se bomo v tem članku osredotočili zgolj na delnice.

Poglejmo si nekaj najbolj priljubljenih investicijskih strategij za delnice z namenom, da ugotovite, katera strategija vam najbolj ustreza.

1. Investiranje v podcenjene delnice (»value investing«)

Gre za dolgoročno naložbeno strategijo, pri kateri je cilj najti in kupiti podcenjene delnice. Vlagatelji, ki sledijo tej strategiji iščejo podjetja, katerih tržna vrednost (cena) ne odraža njihove prave vrednosti.

To pomeni, da naj bi se cena delnic dolgoročno povečala, ko trg prepozna pravo vrednost. Najbolj znan tovrstni vlagatelj je Warren Buffett, ki upravlja Berkshire Hathaway. Najbolj tipičen primer takšne delnice je takšna, ki kotira pod svojo knjigovodsko vrednost (so pa danes takšne delnice res redke).

Vlagatelji pri tem uporabljajo temeljno analizo (kvalitativno – finance in kvantitativno – poslovni model in management), da določijo odstopanje tržne vrednosti od ocenjene prave vrednosti.

Ena največjih slabosti je, da je težko najti podcenjena kakovostna podjetja. Poleg tega je pri tej strategiji potrebna visoka mera potrpljenja, saj je rast podcenjenih delnic običajno počasna, vendar stabilna.

2. Investiranje v podjetja s potencialom hitre rasti (»growth investing«)

Ta strategija se osredotoča predvsem na podjetja, ki že kotirajo na borzi, a imajo potencial za hitro rast. Gre običajno za investiranje v tehnološka podjetja z disruptivnimi tehnologijami. Svetovno najbolj znana investitorka po tej strategiji je Cathie Wood, na čelu upravljavske družbe ARK.

Ko trg raste (bikovski trend), te delnice običajno hitreje pridobijo na vrednosti kot podcenjene delnice. Po drugi strani pa v času negativnega trga (medvedji trend) te delnice običajno hitreje zgubljajo kot dolgoročne, podcenjene delnice. Obrestne mere prav tako močno vplivajo na delnice hitro rastočih podjetij, kar smo lahko videli v letu 2022.

3. Investiranje v delnice z visokimi dividendami (»dividend investing«)

Strategija pasivnega prihodka iz dividend se osredotoča na podjetja, ki redno izplačujejo dividende. Obenem se za izbrano podjetje ocenjuje, da bodo izplačane dividende tudi v prihodnosti stabilne ali se celo še povečale. Obstajajo tudi ETF-i, ki so osredotočeni na delnice, ki izplačujejo dividende.

Veliko vlagateljev, ki sledijo tej strategiji, izplačane dividende ponovno investirajo ter tako še povečujejo svoje donose. Lahko pa izplačane dividende služijo kot pasivni prihodek. Morate pa biti pozorni na plačilo davka ob izplačilu dividend.

Pogosto investitorji v delnice z visokimi dividendami kombinirajo svoje investicije z nepremičninami in imajo tako več različnih naložb, ki jim prinašajo pasivne prihodke.

4. Investicijska strategija sledenja trendu (»momentum investing«)

Ta strategija  temelji na preteklem uspehu delnice, zanaša pa se predvsem na tehnično analizo, oziroma še bolj natančno na preteklo gibanje cene. Glavna ideja je, da delnice, ki so se pred kratkim (nekaj tednov do nekaj mesecev) izkazale kot uspešne, dobijo določen zagon in se lahko v bližnji prihodnosti izkažejo za bolj uspešne od drugih delnic.

Povedano z drugimi besedami: zmagovalci običajno nadaljujejo s svojim uspehom, medtem ko poraženci nadaljujejo z izgubami. To je kratkoročna investicijska strategija, ki zahteva aktivni pristop k investiranju. Vlagatelji, ki sledijo tej strategiji, običajno uporabljajo tehnično analizo, ki jim pomaga pri iskanju momenta in odločanju.

5. Globalna makro strategija investiranja (»global macro investing«)

Globalna makro strategija se osredotoča na makroekonomska gibanja, ki se pojavljajo na globalni, nacionalni ali lokalni ravni. Tovrstna strategija investiranja temelji na pričakovanjih, kako bodo makroekonomski dogodki vplivali na gospodarstvo in spremembe na finančnih trgih.

Globalna makro strategija upošteva različne makroekonomske dejavnike, kot so gospodarska rast, inflacija, menjalni tečaji, višina obrestnih mer, mednarodna trgovina, (geo)politika in podobno.

Pandemija COVID-19, vojna med Rusijo in Ukrajino, spremembe v obrestnih merah in podobni makroekonomski dogodki imajo pomemben vpliv na to, kaj se dogaja na borzi in globalno makro strategija skuša identificirati donosne naložbe na podlagi takšnih sprememb.

6. Investiranje v indeksne sklade in ETFe (»indexing«)

Indeksiranje je dolgoročna investicijska strategija, pri kateri se vlaga v indeksne sklade ali ETF-e, z namenom razpršitve investiranega premoženja v širši nabor delnic. Razpršenost se lahko nanaša na:

• geografsko področje (ameriške delnice, azijske delnice …),
• vertikale (tehnološka podjetja, farmacevtska podjetja, energetika …),
• po tržni kapitalizaciji podjetij (največja podjetja, manjša podjetja …),
• po stopnji razvitosti trga (razviti, uveljavljajoči se trgi) itd.

Primer takšnega vlaganja je v ETF, ki sledi indeksu S&P500.

Vlagatelji, ki sledijo tej strategiji pogosto izberejo en širši ETF kot osnovo in nato dodajo nekaj manjših nišnih ETF-jev, da še dodatno razpršijo svoj portfelj. Na primer, izberete lahko širok indeksni sklad glavnih globalnih delniških trgov, nato pa dodate naložbe v tehnološka podjetja, energetiko, farmacijo in razvijajoče se trge. Ta strategija se imenuje “jedro in sateliti”.

Seznam ETF-jev z različnimi pristopi k diverzifikaciji najdete na spletnem mestu www.justetf.com.

Indeksiranje se običajno kombinira z dolgoročnim investiranjem ter DCA strategijo (»Dollar cost averaging«), kar pomeni, da kupujete nove naložbe ob določenih periodah (vsak mesec, vsak kvartal …) in jih nato držite dolgoročno, običajno vsaj 10 let.

Ker indeksiranje lahko postane nekoliko dolgočasno, mnogi vlagatelji prilagajajo svojo strategijo tako, da dodatno izberejo nekaj neposrednih naložb v posamezne delnice.

7. Investicijska strategija kontriranja (»contratian investing«)

Strategija kontriranja oziroma nasprotovanja temelji na temu, da pri investiranju naredimo drugače, kot nekaj naredi množica. Strategija temelji na dveh temeljih, prvi je aktivno investiranje, ko drugi množično odprodajajo naložbe (v medvedjem trgu, v recesiji, kot prekomerno reakcijo na novice itd.) oziroma prodajanje naložb, ko drugi množično in pohlepno kupujejo.

Druga glavna ideja pri tej strategiji je iskanje potencialnih donosnih naložbe, tako da ne sledite množici, ampak iščete ali podcenjena podjetja zaradi začasnih okoliščin in napačne ocene vrednosti ali v segmentih in na področjih, kjer ni gneče med investitorji.

Lahko zato, ker so investicije dolgočasne, preveč zahtevne, preveč nišne ipd. Ta strategija zahteva veliko stopnjo samostojnega razmišljanja in potrpljenja, predvsem pa se sliši bistveno lažje, kot je izvedljiva v praksi.

8. ESG strategija investiranja

Gre za osredotočanje na naložbe v podjetja, ki uporabljajo najboljše prakse na področju varovanja okolja, trajnosti in družbene odgovornosti ter lahko služijo kot vzor drugim podjetjem (»E – environmental«, »S – social«, »G – governance«). Osnovna ideja je, da bodo ta podjetja dolgoročno bolj uspešna, če uporabljajo te prakse, prav tako pa spodbujanje podjetij, ki so družbeno odgovorno naravnana.

9. Investiranje v podjetja z majhno tržno kapitalizacijo ali nizko ceno delnice

Cilj je investirati v podjetja z nižjo tržno kapitalizacijo, saj ta podjetja lahko hitreje rastejo. Po drugi strani pa so ta podjetja tudi bolj tvegana, v primerjavi z večjimi in uspešnimi podjetji (»blue chip«). Warren Buffet-ova zgodnja strategija je bila iskanje podcenjenih podjetij z majhno kapitalizacijo (»small cap investing strategy«).

Sorodna strategija investiranja pa je investiranje v delnice z nizko ceno delnice ter nizkim obsegom trgovanja (»penny stocks«), saj imajo takšne delnice večjo volatilnost, kar pomeni večje tveganje, vendar tudi večji potencialni zaslužek, če imamo dovolj znanja na tem področju.

Upamo, da vam bo ta objava pomagala pri izboru vaše optimalne investicijske strategije.

Če se nimate časa ukvarjati z investiranjem ali potrebujete ideje za oblikovanje strategije in nakup delnic, si oglejte naše storitve upravljanja premoženja.