Delnica – Kaj je delnica ter zakaj in kje kupiti delnice?

Delnica predstavlja lastništvo določenega deleža podjetja, s katerim se lahko trguje na borzi. Z nakupom delnice postanete dejanski so-lastnik deleža podjetja. Lastniki delnic so znani kot delničarji podjetja.

Če pomnožite število izdanih delnic s ceno delnice dobite tržno kapitalizacijo podjetja. Če delite število delnic v lasti s celotnim številom delnic, dobite odstotek podjetja, ki ga lastite.

Delnica se pogosto imenuje tudi vrednostni papir (sicer poznamo več vrst vrednostnih papirjev), ker predstavlja vrednost, ki jo pridobite kot imetnik deleža v podjetju.

Ko podjetje raste, običajno raste tudi vrednost delnice in s tem donosnost investicije. Zato so delnice eden najboljših načinov za ustvarjanje premoženja v zgodovini kapitalizma.

Delnice so poleg obveznic najbolj popularen naložben razred. Zato si poglejmo nekaj ključnih stvari, ki jih morate vedeti o delnicah, ne glede na to ali imate delnice že v lasti ali pa se pripravljate na prvi nakup na kapitalskem trgu.

Kratka zgodovina delnic

Koncept delnic kot način zbiranja kapitala za podjetja se je začel razvijati že v srednjem veku, vendar je bil uraden postopek izdaje prve prave delnice izpeljan v 17. stoletju. To je predstavljalo tudi ključen mejnik v zgodovini svetovnih financ.

Leta 1602 je Nizozemska Vzhodnoindijska družba (Verenigde Oostindische Compagnie ali VOC) izdala prve delnice v zgodovini, kot način za zbiranje kapitala za drage pomorske trgovske ekspedicije v Azijo.

VOC je bila prva družba na svetu s katero se je javno trgovalo, posledično je bila ustanovljena tudi prva borza na svetu in sicer v Amsterdamu. Delničarji so v zameno za svoje naložbe prejeli pravico do dela dobička podjetja.

Koncept tovrstnega zbiranja kapitala in trgovanja z delnicami je bil pomemben faktor, ki je omogočil industrijsko revolucijo v 18. in 19. stoletju. Podjetja so se lahko širila in rasla hitreje, kot bi, če bi se zanašala le na kapital posameznega lastnika ali omejen zaprt krog vlagateljev.

Kako nastane delnica in se z njo trguje?

Ko podjetje prvič prodaja svoje delnice javnosti, se ta proces imenuje prva javna ponudba delnic (angl. Initial Public Offering – IPO). IPO je način, kako podjetja pridobivajo kapital za rast in širitev svoje dejavnosti.

V postopku IPO, podjetje najame investicijsko banko, ki pomaga pri določanju začetne cene delnic in pri pripravi potrebne dokumentacije za regulatorne organe ter prodajo delnic. Delnice se nato ponudi prvim vlagateljem, prav tako pa se jih običajno uvrsti v borzno kotacijo.

Podjetje, ki izda delnice preko borze, postane javna delniška družba in začne kotirati na borzi. IPO omogoča podjetjem, da pridobijo kapital, ki ga potrebujejo za rast in širitev, hkrati pa omogoča vlagateljem, da postanejo delničarji podjetja in se udeležijo potencialne prihodnje rasti podjetja.

Prvo izdajo delnic imenujemo primarni trg, nadaljnje trgovanje z delnicami pa sekundarni trg. Kotacija na borzi vlagateljem zagotavlja likvidnost (možnost hitre prodaje ali nakupa delnice), prav tako je dinamično in transparentno določena cena delnice.

Zakaj bi sploh kupili delnico?

Delnice so eden najboljših načinov za investiranje in generiranje premoženja. Nakup delnic vam lahko prinese dve glavni koristi: dividende in kapitalske dobičke.

• Dividende so del dobička podjetja, ki se izplačuje delničarjem, običajno na kvartalni ali letni osnovi. Dobiček se sicer lahko tudi reinvestira v še hitrejšo rast in razvoj podjetja, vendar veliko zrelih in dobro stoječih podjetij redno izplačuje dividende.
• Kapitalski dobički pa nastanejo, ko prodate delnico po višji ceni, kot ste jo kupili.

Poleg tega imate kot lastnik delnic najpogosteje tudi pravico do glasovanja na skupščinah delničarjev. Pri manjšem številu delnic v lasti sicer to ni bistvenega pomena, večji institucionalni investitorji pa imajo lahko pomemben vpliv na ključne odločitve.

Za male vlagatelje je bolj pomembno to, da s tem, ko imate v lasti delnico ste solastnik podjetja, z vso intelektualno lastnino, sistemi, zaposlenimi in potencialom za generiranje dobička. Pomembno pa je, da pri vlaganju v delnice oblikujete smiselno investicijsko strategijo.

Različne vrste delnic

Sicer poznamo več različnih vrst delnic, vendar se mali vlagatelji največkrat srečajo z navadnimi delnicami. Vseeno si poglejmo nekaj razlik med različnimi vrstami delnic:

Navadne delnice: To so najpogostejše vrste delnic, ki jih kupujejo vlagatelji. Lastniki običajnih delnic imajo pravico glasovati na skupščinah delničarjev in imajo možnost udeležbe pri dobičku v obliki dividend. Slabost navadnih delnic je ta, da v primeru likvidacije podjetja, navadni delničarji dobijo svoj del premoženja šele po tem, ko so bili poplačani upniki, lastniki prednostnih delnic in drugi.

Prednostne delnice: Lastniki prednostnih delnic imajo prednost pri plačilu dividend pred lastniki običajnih delnic. Podobno kot obveznice imajo prednostne delnice fiksno letno dividendno obveznost, ki jo mora podjetje izplačati pred morebitnimi dividendami navadnih delnic.

Poleg tega, v primeru likvidacije podjetja, prednostni delničarji prejmejo svoj del premoženja pred lastniki običajnih delnic. Vendar pa lastniki prednostnih delnic običajno nimajo glasovalnih pravic.

Poznamo tudi druge vrste delnic, ki se kategorizirajo glede na tip podjetja, to so lahko npr.:

• Delnice najbolj uglednih podjetij (»blue chip stocks«),
• delnice hitro rastočih podjetij (»growth stocks«),
• podcenjene delnice (»value stock«),
• delnice z nizko ceno posamezne delnice (»penny stocks«) ipd.

Kaj so to frakcijske delnice?

Frakcijske delnice so se pojavile šele v zadnjih letih, s prihodom t.i. neo borznoposredniških hiš. Frakcijske delnice predstavljajo manjši del, ali frakcijo, ene delnice podjetja.

V preteklosti, če ste želeli kupiti delnico podjetja, ste morali kupiti celotno delnico, ne glede na ceno ene delnice. To je lahko omejevalo vlagatelje, ki si niso mogli privoščiti nakupa celotne delnice podjetja, zlasti če so cene delnic zelo visoke.

Na primer, če je ena delnica podjetja stala 1.000 evrov, je bila lahko to prevelika cena za vlagatelje, ki bi želel vložiti samo 100 evrov v to delnico. Ta izziv rešujejo frakcijske delnice.

Frakcijske delnice omogočajo večji skupini ljudi, da vstopijo na borzo in investirajo v podjetja, ki jih zanimajo, ne glede na ceno posamezne delnice. Poleg tega omogočajo vlagateljem, da bolj natančno določajo, koliko denarja vložijo v posamezno delnico.

Trgovanje s frakcijskimi delnicami ponujajo samo določeni borzni posredniki in trgovalne platforme, pa še to samo za določene trge.

Določanje cene delnice

Vrednost delnice se na borzi določa na podlagi ponudbe in povpraševanja. Če je podjetje uspešno in raste, delničarji običajno želijo obdržati svoje delnice, prav tako je na trgu več povpraševanja po takšni delnici, kar lahko posledično poveča ceno delnice.

Nasprotno pa, če podjetje ne posluje dobro ali je v finančnih težavah, bodo delničarji verjetno želeli prodati svoje delnice, kar lahko zmanjša ceno delnice. Dodatno je po takšnih delnicah manj povpraševanja novih potencialnih lastnikov.

Nekateri izmed pomembnejših dejavnikov, ki so povezani predvsem s povpraševanjem in vplivajo na ceno delnice so:

Dobičkonosnost podjetja / Ustvarjanje denarnega toka: Če podjetje ustvarja dobiček oziroma prosti denarni tok, bodo vlagatelji bolj zainteresirani za nakup delnic podjetja, kar bo povzročilo povečanje cene delnice.

Pričakovanja vlagateljev: Vrednost delnice je odvisna tudi od tega, kaj vlagatelji pričakujejo od podjetja v prihodnosti. Če verjamejo, da bo podjetje v prihodnosti bolj uspešno, se bo vrednost delnice povečala.

Splošno gospodarsko stanje: Če je gospodarska situacija ugodna, se cene delnic običajno povečajo. Nasprotno, se v času recesije cene delnic običajno zmanjšajo.

Obrestne mere: Vrednost delnic je običajno obratno sorazmerna z obrestnimi merami. Ko se obrestne mere povečajo, se vrednost delnic običajno zmanjša, saj je bolj donosno vlagati v varnejše obrestne naložbe.

Politika podjetja: Odločitve podjetja, kot so dividende ali prevzemi, lahko vplivajo na vrednost delnic. Delnice podjetij, ki redno izplačujejo dividende, so običajno bolj priljubljene.

Prav tako na ceno delnice vpliva mnogo drugih dejavnikov, sploh kratkoročnih.

Tveganja ob nakupu delnice in obvladovanje tveganj

Investiranje v delnice ni brez tveganj. Cene delnic močo nihajo, pri čemer je izjemno težko napovedati bodoče gibanje cene delnice, če ne nemogoče.

Če se odločate za nakup delnic, je pomembno, da temeljito analizirate podjetje, razumete njegovo finančno zdravje ter načrte za bodoče poslovanje. Prav tako morate biti pripravljeni na morebitna močnejša nihanja vrednosti delnic.

Eden glavnih mehanizmov znižanja tveganja je razpršitev portfelja (poleg poglobljene analize). Najprej to zajema razpršitev med več naložbenih razredov, nato razpršitev med več posameznih delnic. Lahko sestavite svoj portfelj optimalno okoli 20 delnic, ali pa kupite kar delniški ETF ali indeksni sklad.

Skladi ETF (»Exchange Traded Funds«) obsegajo izbor različnih naložb, kot so obveznice, delnice itd. Običajno sledijo posameznim indeksom, regiji, panogi ali blagu. Na trg so uvrščeni na enak način kot delnice in imajo pogosto nižje upravljavske provizije v primerjavi z vzajemnimi skladi.

Z delniškim ETF- om razpršite vašo naložbo med več delnic in obenem optimizirate nakupne in prodajne provizije.

Kje in kako kupiti delnico?

Delnico je možno kupiti na več načinov. Danes se nakup izvede najpogosteje preko spletne trgovalne platforme, lahko pa tudi direktno preko borznega posrednika.

Spletne trgovalne platforme: Sodobni borzni posredniki so razvili spletne trgovalne platforme, preko katerih je nakup delnic hiter in enostaven. Primeri takšnih platform so: Interactive Brokers (ki ga tudi priporočamo), E*TRADE, Robinhood, TradeStation, eToro in druge. Takšne platforme običajno ponujajo uporabnikom tudi vrsto orodij za analizo in sledenje tržnim trendom.

• Slovenske delnice najlažje kupite preko trgovalne platforme Banke BKS.

Borznimi posredniki (brokerji): Borzni posredniki oziroma borzno posredniške družbe so licencirane za trgovanje na borzi. Skoraj vsaka država ima eno ali več borz, kjer se trguje z delnicami. To vključuje borze, kot so Ljubljana Stock Exchange (LJSE), New York Stock Exchange (NYSE), Nasdaq, London Stock Exchange (LSE) ipd.

Borzni posredniki so člani borz in delujejo kot posredniki med izdajatelji in kupci vrednostnih papirjev. V primeru, da ne ponujajo svojih trgovalnih platform, omogočajo svojim strankam nakup preko telefona, osebnega obiska ali spletnega naročila.

• Več o delovanju borzno posredniških družb.

Pred odločitvijo, katero platformo ali borzno posredniško družbo boste izbrali je pomembno, da se pozanimate o stroških in provizijah, saj te pogosto niso majni. Poleg stroška vodenja računa, so tukaj še nakupne in prodajne ter druge provizije.

Neposredno in posredno vlaganje v delnice

Ko se odločate o vlaganju v delnice, obstajajo tri osnovne poti:

• neposredno vlaganje (samostojno nakupovanje delnic),
• vlaganje v ETF sklade ali indeksne sklade (kot že omenjeno), ali
• upravljanje premoženja.

Poglejmo si glavne razlike med navedenimi opcijami:

Neposredno vlaganje v delnice: To pomeni, da sami izberete posamezne delnice, ki jih želite kupiti. Takšen pristop vam sicer daje največji nadzor nad svojo naložbeno strategijo, saj lahko natančno izberete, v katera podjetja želite vlagati. Toda to zahteva tudi največ časa in znanja, saj morate opraviti temeljito raziskavo vsakega podjetja, v katero vlagate.

• Preberite si več o najbolj popularnih investicijskih strategijah.

Vlaganje v ETF sklade ali indeksne sklade: Skladi in indeksni skladi so naložbeni instrumenti, ki omogočajo vlaganje v široko paleto delnic hkrati. To vam omogoča razpršitev tveganja med več podjetij in sektorjev, ne da bi morali sami slediti vsakemu posameznemu podjetju.

Indeksni skladi pa sledijo specifičnim borznim indeksom, kot je S&P 500, kar pomeni, da so stroški upravljanja običajno nižji. Torej z investicijo v ETF, ki sledi S&P 500 indeksu dosežete podobno, kot če bi kupili vse delnice, ki so zajete v S&P 500.

Upravljanje premoženja: Ta pristop vključuje najem upravljalca premoženja, ki izvaja nakupe delnic ter drugih naložb v vašem imenu. Upravljavec premoženja sprejema naložbene odločitve glede na vaše finančne cilje in glede na toleranco do tveganja.

Ta pristop je običajno najmanj časovno zahteven za investitorje, potrebno pa je upravljavcu premoženja zaupati, obenem pa so s tem lahko povezani tudi večji stroški. Pri Equitu smo oblikovali transparentno, ugodno in uporabniku prijazno upravljanje.

Vsaka od teh strategij ima svoje prednosti in slabosti, zato je pomembno, da izberete tisto, ki najbolje ustreza vašim osebnim finančnim ciljem, toleranci do tveganja in želenemu vložku časa in energije.

Vlaganje v slovenske delnice

Preko platforme, kot je Interactive Brokers lahko dostopate do delnic praktično po vsem svetu. Delnice slovenskih podjetij pa se običajno kupuje preko slovenskih borznoposredniških družb ali bank, kot je BKS Bank.

Delnice slovenskih podjetij kotirajo na Ljubljanski borzi. Za slovenske delnice sicer velja, da ni pričakovati strmih rasti, kot npr. na tehnološki borzi NASDAQ, ponujajo pa lahko dobre dividende.

Ljubljanska borza ima sicer več vrst kotacij. Vsak segment ima svoje pogoje in zahteve glede vključitve, razkritja informacij in drugih dejavnikov. Poglejmo si kotacije in primere delnic:

Prva kotacija: To je segment z najvišjimi standardi glede kakovosti, transparentnosti in likvidnosti. Podjetja, ki želijo biti uvrščena v to kotacijo, morajo izpolnjevati stroge zahteve glede kapitalizacije, dobičkonosnosti, transparentnosti in drugih meril.

• Podjetja v prvi kotaciji: Cinkarna Celje, Intereuropa, Krka, Luka Koper, NLB, Petrol, Pozavarovalnica Sava, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav.

Standardna kotacija: Ta segment ima nekoliko nižje zahteve kot primarna kotacija, vendar še vedno zahteva visoko stopnjo transparentnosti in kakovosti.

• Podjetja v standardni kotaciji: Cetis, Delo prodaja, Equinox, Union Hoteli, KS Naložbe, Melamin, Nama, Prva group, Salus, KD, Terme Čatež, Unior, Vipa holding.

Odprti trg (ali MTF – Multilateralni trgovalni sistem) – SI-ENTER: To je manj formalen segment, namenjen predvsem manjšim podjetjem. Zahteve za vključitev so manj stroge v primerjavi s primarno in standardno kotacijo.

• Primer podjetij na SI-ENTER: BTC, Celjski sejem, Domel Holdink, Dnevnik, DZS, Elektro Ljubljana, Hotel Slon, Iskra Mehanizmi, Kemofarmacija, Pivka, TAB ipd.

Za konec velja omeniti še borzni indeks. Borzni indeks je kazalnik, ki odraža gibanje cen izbranega nabora delnic ali drugih vrednostnih papirjev na borzi. Vsak indeks je sestavljen iz sklopa delnic, in njegova vrednost odraža skupno gibanje cen teh delnic.

SBI TOP je osrednji indeks Ljubljanske borze, ki odraža gibanje cen najlikvidnejših delnic na tej borzi. Indeks je bil ustanovljen leta 2006 in je zasnovan tako, da ponuja pregledno in uravnoteženo sliko o gibanju cen na slovenskem trgu delnic.

Upamo, da vam je ta članek razkril ključne informacije o tem, kaj je delnica ter zakaj je smiselno investirati v delnice. Če želite v delnice investirati sami vas vabimo, da si pogledate naš izobraževalni tečaj Investing Masterclass (v angleščini), če pa ne želite delnic izbirati sami, pa vam ponujamo storitev upravljanja premoženja.