Obveznica – Kdaj, kje in kako investirati v obveznice?

Obveznice so poleg delnic najbolj popularna oblika naložb na kapitalskih trgih. Trg obveznic po vrednosti celo presega delniški trg, tako v ZDA, kot EU in globalno.

Podobno, kot pri delnicah, imamo tudi pri obveznicah izdajatelje ter investitorje v obveznice.

• Izdajatelji obveznic so največkrat državne institucije in dobro stoječa podjetja. Več o postopku izdaje obveznice si lahko preberete v ločeni poglobljeni objavi.
• Investitorji v obveznice so institucionalni ali individualni investitorji (običajno indirektno), ki si želijo bolj varne naložbe, s fiksnim potencialnim donosom.

Donos je pri obveznicah vnaprej znan, če obveznice pred dospetjem ne prodamo ali če izdajatelj ne naleti na večje težave. Večina obveznic tudi kotira na borzi, kar pomeni, da obveznico lahko prodamo pred dospetjem, donos pa je v takšnem primeru odvisen od razmer na trgu.

Poglejmo si sedaj podrobno vse, kar morate vedeti o obveznicah, kot mali vlagatelj.

• Preberite tudi: Podroben članek o ljudskih obveznicah

Kaj je obveznica?

Obveznica je vrednostni papir, ki ga izda dolžnik (običajno država ali podjetje) in se prodaja upnikom (investitorjem) z namenom pridobivanja svežega kapitala.

Dolžnik se zavezuje, da bo upniku na dogovorjen datum vrnil investirana sredstva, torej glavnico, za izposojen denar pa bo plačal tudi dogovorjene obresti.

Obveznica je torej dolžniški vrednostni papir, ki je vsebinsko zelo podoben kreditu.

• Z vidika izdajatelja gre torej za podoben instrument, kot če bi podjetje najelo kredit pri banki, le postopek pridobivanja financiranja je nekoliko drugačen, investitorjev pa običajno več.
• Z vidika investitorja pa lahko iščemo podobnosti v tem, da investitor nekomu posodi denar za vnaprej dogovorjeno obrestno mero in ročnost, pri čemer pa lahko posojilo predčasno odproda po tržni ceni, če obveznica kotira na borzi in je likvidna.

Obveznice so praviloma dolgoročni vrednostni papir, saj se sredstva in obresti vračajo v obdobju daljšem od enega leta. Zelo podoben instrument, samo kratkoročne narave pa so komercialni zapisi, ki imajo običajno ročnost do enega leta.

Glavne karakteristike obveznice so:

• Valuta
• ISIN identifikacijska številka / Oznaka / Ime
• Tip obveznice / Oblika obveznice
• Izdajatelj obveznice
• Namen obveznice
• Nominalni znesek oziroma višina apoena (cena ene obveznice v izdaji)
• Število izdanih obveznic
• Velikost izdaje = Število X apoen
• Minimalno vplačilo
• Obdobje vplačevanja
• Začetek obrestovanja
• Rok dospetja oz. ročnost obveznice
• Obrestna mera in način izplačila obresti
• Glavna tveganja in finančne zaveze izdajatelja

Prav tako je pomemben podatek mesto in začetek trgovanja, ki je pri nas običajno na Ljubljanski borzi.

Obveznice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, Vir: LJSE

Zakaj inštitucije izdajajo obveznice?

Obveznice pogosto izdajajo države, občine in druge javne institucije. Seveda pa tudi podjetja, največkrat dobro stoječa podjetja.

Primer slovenskih podjetij, ki so v preteklih letih izdali obveznico so Calcit, CVS Mobile, SIJ, T-2, Titus in mnoga druga. Tudi Republika Slovenije redno izdaja obveznice. Vse obveznice izdane na slovenskem trgu so vpisane v KDD.

Podjetja izdajajo obveznice zaradi dodatnih potrebo po kapitalu, bodisi za investicije, bodisi za boljšo likvidnost, prav tako pa z namenom diverzifikacije virov financiranja, optimizacije obrestnih mer in konsolidacije dolga. Pogosto se podjetja poslužujejo kombiniranja različnih dolžniških virov financiranja, saj ne želijo biti preveč odvisna od bank.

Javne inštitucije (države in občine) na zelo podoben način izdajajo obveznice za financiranje javnih projektov, kot so naložbe v infrastrukturo, prav tako za različne drugi investicije, refinanciranje dolga ali za pokrivanje proračunskega primanjkljaja.

Glavni razlogi za investiranje v obveznice

Kot omenjeno je trg obveznic celo večji od delniškega trga, torej gre za zelo popularno obliko naložbenega razreda. Obveznice namreč prinašajo kar nekaj prednosti za vlagatelje, med katerimi so največje:

1.  Fiksni donos

Obveznice prinašajo fiksni donos (znana obrestna mera), če jih držimo do dospetja in izdajatelj ne naleti na težave (kreditno tveganje).

Torej je vnaprej poznano dospetje (datum vračila glavnice), obrestna mera ter način obračunavanja in izplačilo obresti. Tveganje v primerjavo z delnico je tako majhno.

Pri delnicah je situacija bistveno drugačna. Tako vrednost same delnice, kot dividende močno nihajo. Zato so delnice smatrane kot veliko bolj tvegana naložba. Če torej želimo manjše tveganje ter vnaprej znan donos, ki je sicer omejen, so obveznice smiselna naložba.

Donosnost obveznic po obdobjih v primerjavi z obveznicami in depoziti:

Obodbje	Delnice	Obveznice	Depoziti	Inflacija
1928 – 1941	-0,4 %	3,2 %	1,1 %	-1,1 %
1942 – 1968	14,6 %	2,2 %	2,1 %	3,2 %
1969 – 1977	2,9 %	5,4 %	5,8 %	6,4 %
1978 – 1999	17,2 %	8,7 %	7,0 %	4,7 %
2000 – 2008	-3,6 %	8,4 %	3,0 %	2,9 %
2009 – 2020	14,8 %	3,3 %	0,4 %	1,6 %

2. Diverzifikacija portfelja

Velja nizka korelacija med trgom delnic in obveznic, torej le redko padajo delnice in obveznice v enakem obdobju. Od leta 1977 do 2020 so delnice in obveznice padle le v 13 letnih (vir: Vir: Schwab), nazadnje tudi leta 2022. Zato so obveznice pogosto mehanizem diverzifikacije portfelja.

Generalno pravilo je, da bolj kot smo konservativni vlagatelj in bolj kot se bližamo času upokojitve, večji delež portfelja naj bi imeli v obveznicah.

Pogosto omenjena formula za uravnotežen portfelj je, da imamo v obvezniških naložbah takšen odstotek, kot je naša starost. Če je nekdo npr. star 30 let, bi uravnotežen portfelj predstavljal 70 % v delnicah in 30 % v obveznicah. Seveda je več faktorjev, ki vpliva na to kam vlagati, ampak se lahko držimo te formule kot generalne smernice.

3. Ohranjanje kapitala

Obveznice veljajo za razmeroma varno naložbo, če skrbno izberemo izdajatelje. Podobno kot nepremičnine, obveznice tako padejo v kategorijo ohranjanja kapitala. Z obveznicami bomo težko dosegli visoke donose, kot npr. na delniškem trgu, je pa tveganje bistveno manjše.

Skozi zgodovino je donos delniškega trga okoli 8 – 10 % nominalno (pred upoštevanjem inflacije), donos obvezniškega trga pa približno polovico manj (volatilnost je pa tudi približno za polovico manjša).

Vseeno pa je donos močno odvisen od obdobja, recimo do COVID-19 epidemije na delniškem trgu, pa tudi potem, je bil močan bikovski trend z nizkimi obrestnimi merami, tako so bili donosi močno v prid delniškim trgom. V prihodnjem desetletju pa bi znala biti slika drugačna.

4. Likvidnost

Pomembna komponenta pri obveznicah je likvidnost. To pomeni, da večina obveznic uglednih izdajateljev kotira na borzi in lahko posledično obveznico predčasno prodamo. Torej, če nujno potrebujemo denar pred dospetjem obveznice, jo lahko prodamo drugemu vlagatelju preko borze.

Pridemo pa tukaj do ene pomembne razlike. Če prodamo obveznico pred njenim dospetjem, je cena, po kateri je obveznica prodana, določena glede na trenutne tržne pogoje, vključno z obrestnimi merami, kreditnim tveganjem, razmerami na finančnih trgih in drugimi dejavniki. Več o tem v nadaljevanju.

Pomembni izrazi pri obveznicah

Obveznice sicer niso zapleten instrument za razumeti, obstaja pa nekaj specifičnih izrazov, ki jih je potrebno poznati:

• Valuta: Gre za valuto, v kateri je obveznica izdana (npr., EUR, USD). Določa torej, v kateri valuti bo izdajatelj plačal obresti in glavnico ob dospetju, prav tako v kateri valuti se izvede nakup. Pri nakupu obveznic v tuji valuti obstaja še valutno tveganje.
• Velikost izdaje: Velikost izdaje pomeni skupno vrednost denarja, ki ga izdajatelj namerava zbrati s prodajo obveznic. Ta sicer ni nujno, da je dosežena, če je pri investitorjih manj interesa. Velikost izdaje vpliva tudi na likvidnost obveznice na sekundarnem trgu.
• Število obveznic: Število obveznic, ki so na voljo za nakup v določeni izdaji. Skupaj z apoensko vrednostjo določa celotno velikost izdaje obveznice.
• Nominalna vrednost / Višina apoena: Višina apoena je nominalna vrednost obveznice, od katere se tudi izračunajo obresti. Torej poenostavljeno, koliko je cena ene obveznice ob izdaji.
• Minimalno vplačilo: Najmanjši znesek, ki ga mora vlagatelj vplačati, da lahko sodeluje pri investiciji, recimo 100.000 EUR.
• Datum dospelosti oz. ročnost obveznice: Datum, ko izdajatelj vrne glavnico kupcem obveznic.
• Obrestna mera (kupon) in način obračunavanja: Gre za letno obrestno mero, ki jo izdajatelj plača vlagateljem. Obresti so lahko fiksne, variabilne, implicitno vključene v ceno obveznice, vezane na inflacijo in podobno. Obresti se običajno izplačujejo v rednih intervalih (npr., polletno ali letno) do datuma dospetja, lahko pa tudi na koncu, če gre za kumulativen/bullet način obračunavanja obresti.

Mogoče še kot zanimivost: Izraz »kupon« za obrestno mero izhaja iz časa pred digitalizacijo, ko so bile obveznice v fizični obliki in so imetniki obveznic dobesedno odtrgali “kupone” za vsako obdobje in jih predložili za plačilo obresti.

Kako vlagatelji zaslužijo, ko vlagajo v obveznice?

Z obveznico kot investitor lahko zaslužite na dva načina:

• Z držanjem obveznice do dospetja, kjer je vnaprej znan fiksen donos.
• S predčasno prodajo obveznice na trgu, kjer je donos odvisen od razmer na trgu.

Cena obveznic na borzi se dinamično spreminja pod vplivom več dejavnikov, med katerimi sta glavna dejavnika gibanje obrestnih mer in inflacija.

Pri rasti obrestni mer se vrednost že izdanih obveznic zmanjša, saj mora cena obveznice izgubiti na vrednosti, da bo njen donos do dospetja višji (torej, da bo obrestna mera na teh obveznicah višja).

Ta mehanizem je v celoti matematičen – če imamo 10-letno obveznico s ceno 100 EUR, ki izplačuje 1 EUR kupona (ima 1% donosnosti), bo morala cena upasti pod 100 EUR, da bo donos do dospetja višji kot 1% (torej, da bo obrestna mera višja).

Podobno velja v obdobjih visoke inflacije, ko realna vrednost fiksnih izplačil obveznic upada, kar lahko privede do uravnavanja cen obstoječih obveznic navzdol. Cena obveznice na borzi je cenejša, kot je njena nominalna vrednost.

Prav tako igra pomembno vlogo bonitetna ocena izdajatelja obveznice. Morebitne spremembe v bonitetni oceni lahko direktno vplivajo na zaupanje investitorjev in s tem na ceno obveznice.

Izboljšanje bonitetne ocene lahko poveča zaupanje vlagateljev, medtem ko jo poslabšanje lahko zmanjša. Pri analizi izdajatelja je tako potrebno podrobno analizirati tudi bonitetno oceno.

Poudariti je smiselno še to, da so obveznice z daljšim obdobjem do zapadlosti običajno bolj občutljive na makroekonomske spremembe v primerjavi s tistimi z krajšim obdobjem. To izhaja iz dejstva, da daljša časovna obdobja prinašajo večje tveganje negativnega vpliva inflacije in drugih ekonomskih sprememb na vrednost obveznice.

Tveganja povezana z investiranjem v obveznice

Vlaganje v obveznice prinaša tako priložnosti kot tudi tveganja, ki jih mora vsak vlagatelj v obveznice dobro poznati in razumeti. Glavna tveganja vključujejo:

• Tveganje makro dejavnikov (obrestna mera, inflacija ipd.): Fluktuacije obrestnih mer, ki jih določa centralna banka, prav tako inflacija in drugi makroekonomski dejavniki lahko neposredno vplivajo na cene obveznic, kot že omenjeno.
• Kreditno tveganje: Razlike v kreditnih sposobnostih izdajateljev obveznic lahko privedejo do tveganja neplačila, če izdajatelj ne more izpolniti svojih obveznosti. Kreditno tveganje pomeni, da izdajatelj ni sposoben vrniti posojila iz določenega razloga.
• Tveganje vpoklica: V določenih primerih lahko izdajatelj obveznice izvede odkup pred datumom zapadlosti, če je to določeno v pogojih izdaje.
• Likvidnostno tveganje: Čeprav obveznice veljajo za likvidne, so lahko določene manj popularne obveznice manj likvidne ali postanejo nelikvidne zaradi pretresov na trgih ali težav posameznega izdajatelja.
• Valutno tveganje: Pri nakupu obveznic v tuji valuti vlagatelji tvegajo, da bodo nihanja menjalnih tečajev negativno vplivala na vrednost njihove naložbe.

Pomembno je, da se ob vlaganju v obveznice zavedamo vseh navedenih tveganj, predvsem pa dobro preverimo izdajatelja ter pogoje izdaje obveznice.

Prospekt za prodajo obveznic

Prospekt je ponudbeni dokument, ki potencialnim vlagateljem zagotavlja vse podrobne informacije o določeni izdaji obveznic. Prospekt običajno pripravi izdajatelj obveznice, s pomočjo investicijske banke ali borznoposredniške družbe, kot je tudi Equito. Prospekt mora biti pripravljen skladno z zakonodajo, odobri pa ga ATVP.

Primer prospekta: Ponudbeni dokumen za izdajo državne obveznice, Vir: SeoNet

Prospekt za prodajo obveznic vsebuje vse pomembne informacije o pogojih obveznice, kot so datum zapadlosti, obrestna mera indruge pogoje. Vsebuje lahko tudi informacije o vsakem zavarovanju, ki je zastavljeno za zavarovanje obveznice, in vse druge zaveze in pogoje, ki jih zagotovi izdajatelj in lahko vplivajo na vrednost obveznice.

Poleg informacij o sami obveznici prospekt vsebuje tudi informacije o izdajatelju obveznice, kot so računovodski izkazi, bonitetna ocena in druge ustrezne informacije, ki lahko vplivajo na sposobnost izdajatelja, da odplača obveznico. Podrobno so opredeljena tudi vsa tveganja ter način obvladovanja tveganj.

Kje in kako kupiti obveznico?

Nakup obveznice je dokaj enostaven. Obstaja več načinov za nakup obveznic, pri tem pa so naslednje tri najbolj praktične, z minimalnimi transakcijskimi stroški:

• Preberite tudi: Podroben članek o ljudskih obveznicah. Kje kupiti ljudsko obveznico? Državne obveznice lahko kupite pri distributerjih, to so banke in borznoposredniške družbe, ki imajo ustrezno licenco za investicijske storitve, so sistemski člani KDD ter člani Ljubljanske borze in omogočajo trgovanje na Ljubljanski borzi (NLB, NKBM, BKS Bank, SKB, Ilirika).
• Neposredno od izdajatelja: Ob izdaji nove obveznice se te kupi neposredno od izdajatelja, običajno preko pooblaščenih borznoposredniških družb, v nekaterih primerih pa kar direktno. Velikokrat so primarne izdaje na voljo institucionalnim, ne malim vlagateljem. V ZDA pa je nakup državnih obveznic relativno enostaven tudi za male vlagatelje preko Treasury Direct.
• Borznoposredniške družbe in trgovalne platforme: Veliko spletnih borznih posrednikov ponuja dostop do široke palete obveznic. Enostavno si odprete račun, naložite sredstva in izvedete nakup. Gre pa večinoma za že izdane obveznice, torej take, ki kotirajo na sekundarnem trgu. Poleg platforme lahko nakup izvedete tudi skozi druge kanale pri borznoposredniških družbah.
• Obvezniški vzajemni skladi ali ETF-i: Obvezniški ETF-i so običajno najlažji in najcenejši način za nakup razpršenega portfelja obveznic, tudi takih, ki so načeloma dostopne samo institucionalnim vlagateljem. Nakup obvezniških ETF-ov se tudi izvede preko platforme, kot je Interactive Brokers.

Primeri obvezniških ETF-ov (to ni priporočilo za nakup, zgolj izpostavljen primer):

• iShare Global Govt Bond UCITS ETF – Obveznice iz držav G7
• iShares USD Corp Bond UCITS ETF – US korporacije
• iShares Core Euro Corporate Bond UCITS ETF – EU korporacije
• iShares Global High Yield Corp Bond UCITS ETF – Bolj donosne in tvegane obveznice

Pri nakupu obveznic je pomembno tudi, da pregledate vse stroške povezane z nakupom in prodajo obveznic, pa tudi stroške upravljanja, če gre za sklad / ETF, kar lahko močno vpliva na končni donos, sploh pri manjših investicijah ali večjem številu transakcij.

Torej, če povzamemo, obveznice so vsekakor smiseln naložbeni razred za skoraj vsak portfelj, zlasti pa za starejše ali konservativnejše vlagatelje.

Obveznice ponujajo relativno stabilen donos, diverzifikacijo portfelja, ter so lahko osrednja naložba pri strategiji ohranjanja kapitala. Nakup obveznic je sila enostaven, pred investicijo pa je nujno, da dobro razumemo ta naložbeni razred, prav tako pa posameznega izdajatelja in pogoje posamezne izdaje obveznice.