Sredstva predstavljajo bruto premoženje podjetja. Zajemajo različne stvari – od nepremičnin, premičnin, strojev, naprav, izdelkov, pa vse do denarja, naložb in materialnih pravic. Govorimo torej o vseh stvareh, ki jih potrebuje podjetje za poslovanje in ustvarjanje prihodkov.
Podobno lahko razmišljamo tudi na osebnem nivoju, ko govorimo o premoženju fizične osebe – bilanci stanja v osebnem finančnem načrtu.
Sredstva, ki jih ima lahko v lasti fizična oseba so vse od nepremičnin za lastno uporabo ali oddajanje, avtomobil, različna oprema in licence ipd., pa vse do različnih tipov naložb.
Kot zanimivost: Če želimo pridobiti neto premoženje je potrebno od vrednosti sredstev odšteti vse dolgove. To je potem neto premoženje oziroma kapital.
V poslovnem svetu ima podjetje v lasti sredstva izključno z namenom, da ustvarja prihodke. Na osebnem nivoju pa je nekoliko drugače, saj imamo v lasti sredstva tako za vsakodnevno življenje, kot za delo, luksuz, pa seveda tudi za investicije. To nas pripelje do zanimive delitve sredstev.
Z vidika investiranja in trošenja osebnega denarja lahko sredstva delimo na:
Produktivnost sredstev – Ali ima sredstvo potencial za ustvarjanje prihodkov ali ne?
Gibanje vrednosti – Ali lahko sredstvo prodamo dražje, kot smo kupili ali ne?
Se sliši zapleteno? Poglejmo in razdelajmo nekoliko bolj podrobneje tovrstno delitev, razloženih na povsem praktičnih primerih. Potem bo takoj jasno zakaj gre. Prav tako si bomo na koncu pogledali nekaj usmeritev, v kakšen tip sredstev investirati svoj trdo zaslužen denar.
Sredstva lahko delimo na takšna, ki so produkcijsko usmerjena, torej ustvarjajo prihodke in dobiček (npr. podjetje) ali pa imajo vrednost zgolj zato, ker so, zaradi svoje redkosti (npr. zlato, Bitcoin). Če smo lastnik sredstva, ki ustvarja dobiček, smo običajno upravičeni tudi do dividende.
Prva razlika, ki jo moramo poznati kot investitor torej je, ali investiram samo zaradi potencialnega kapitalskega dobička (večja prodajna kot nakupna cena) ali tudi dividend.
Produkcijsko naravnana sredstva lahko prinašajo pasivni oziroma portfeljski prihodek v naš žep. Takšna sredstva so del realne ekonomije in kot taka ustvarjajo prihodek ter posledično zaželeno tudi dobiček. Kot lastniki takšnega sredstva smo upravičeni do dividende / obresti.
Primeri takšnih sredstev:
Bolj kot so takšna sredstva dobičkonosna, bolj praviloma raste tudi njihova vrednost. Ta sredstva so pogosto osrednji temelj dolgoročne investicijske strategije.
Na drugi strani imamo sredstva, ki niso produkcijsko naravnana, torej ne generirajo ne prihodkov, ne dobička. Kljub temu lahko njihova vrednost raste na trgu, če je povpraševanje večje od ponudbe.
To se pogosto zgodi zaradi svoje redkosti, trenda ali drugih sorodnih dejavnikov.
Primeri takšnih naložb so:
Zlato pravilo pri tem je: Večje kot je povpraševanje in manjša, kot je ponudba, večja je cena. Zlato je redka dobrina, ker ga je omejeno, izkopavanje pa ni enostavno. Bitcoinov bo na koncu zgolj 21 milijonov. Umetnine od svetovnih umetnikov, ki jih ni več z nami pa so še bolj redke.
Ne glede na to, ali sredstvo generira dividende ali ne, nosi s seboj drugačno tveganje (povprečni odklon). Delnice in nepremičnine oboje generirajo dividende, so pa delnice veliko bolj tvegane. Na drugi strani ne zlato, ne Bitcoin ne generirata dividend, pa je slednji bistveno bolj tvegan.
Druga pomembna delitev je ta, ali računamo, da bomo v prihodnosti sredstvo lahko dražje prodali ali ne. V lasti seveda želimo imeti čim več takšnih sredstev, katerih vrednost s časom raste.
Pri ne-produkcijskih sredstvih je to odvisno zgolj od ponudbe in povpraševanja, pri produkcijskih pa tudi od uspešnosti poslovanja.
Kot omenjeno, želimo seveda investirati v sredstva, katerih vrednost s časom raste. Nihče seveda nima čarobne krogle, da bi vedel točno za specifično naložbo ali nam bo prinesla tudi kapitalske donose (jo bomo lahko prodali za več, kot smo kupili), vseeno pa zgodovina kaže neko povprečno ceno dviga vrednosti sredstev skozi čas.
Povprečna rast vrednosti sredstev (groba ocena na podlagi zgodovinskih donosov):
| Po odšteti inflaciji | ||||
| Nominalni donos brez dividend | Nominalni donos z dividendami | Realni donos brez dividend | Realni donos z dividendami | |
| Delnice ZDA (S&P 500) | ~ 7-8 % | ~ 10-11 % | ~ 4-5 % | ~ 7-8 % |
| Delnice Svet (MSCI World) | ~ 4-6 % | ~ 6-8 % | ~ 2-4 % | ~ 4-6 % |
| Nepremičnine | ~ 5-7 % | ~ 8-10 % | ~ 2-4 % | ~ 4-6 % |
| Zlato | ~ 2-3 % | / | ~ 0-1 % | / |
| Obveznice | ~ 4-5 % | / | ~ 1-2 % | / |
Če si torej še nekoliko bolj podrobno pogledamo donose delic:
Nekatera sredstva torej s časom pridobivajo na vrednosti, pogosto zaradi povečanega povpraševanja in omejene ponudbe.
Vrednost teh sredstev se lahko poveča zaradi različnih dejavnikov, kot so povečana dobičkonosnost, redkost, zgodovinski pomen, ali celo čustvena vrednost, ki jo ljudje pripisujejo določenim predmetom.
Če sredstva ne pridobivajo na vrednosti s časom, logično izgubljajo vrednost. Marsikatera sredstva, kot so novi avtomobili ali hitro zastarela tehnologija, hitro izgubljajo na vrednosti.
Glavni razlog za izgub vrednosti je:
Kot smo omenili, lahko nekatera sredstva, kot so umetnine ali zbirateljski avtomobili, s časom pridobijo na vrednosti, kar je nasprotje splošnemu pravilu.
Zanimivo je tudi to, da denar kot sredstvo skozi čas izgublja vrednost zaradi inflacije. Njegova kupna moč torej pada.
Ob nakupu novega avtomobila vemo, da izgubi cca. 10 % vrednosti ko ga zapeljemo iz avto hiše. Prav tako pa približno polovico vrednosti po pretečenih 3 letih.
Sedaj lahko vse skupaj povežemo v smiselno celoto. Na podlagi navedenih dveh dimenzij (produktivnost / vrednost) dobimo štiri različne kategorije sredstev.
Pri tem velja opozoriti, da govorimo na splošno o sredstvih in naložbenih razredih, ne o posamezni naložbi. Še vedno lahko izgubimo denar na posamezni naložbi, čeprav velja v splošnem, da njena vrednost s časom raste.
Ne glede na to delitev sredstev je pomembno, da svoje naložbe smiselno razpršimo (glej: naložbena piramida). Gre zgolj za en pogled na različne vrste sredstev, predvsem pa vodilo, da smo zelo pazljivi pri zadnjem kvadrantu.
Investiranje v sredstva, katerih vrednost raste in ki generirajo dobiček (dividende), je pogosto osrednji temelj dobre investicijske strategije.
To so sredstva, ki ne samo povečujejo svojo prodajno vrednost (razlika med nakupno in prodajno ceno), ampak tudi redno ustvarjajo vrednost za lastnike in s tem dividende. Zato velja, da so delnice eden najboljših mehanizmov ustvarjanja premoženja.
Seveda pa moramo slediti tudi načelu ustrezne razpršitve med naložbenimi razredi in posameznimi naložbami, glede na velikost našega premoženja, starost in naklonjenost k tveganju.
Pomembno je, da razpršimo naložbe tudi med takšne, ki so bolj varne, kljub temu, če ne ustvarjajo dividend (npr. zlato) ali pa njihova vrednost s časom ne raste tako hitro kot pri delnicah (npr. obveznice).
Na drugi strani pa lahko v svoj portfelj vključimo tudi med bolj špekulativne naložbe (kripto, umetnine), če imamo večje apetite po tveganju. Za podrobne usmeritve, kako razpršiti naložbe si preberite objavo Kam vložiti denar?
V življenju želimo imeti dejansko zdravo finančno pozicijo, ne samo izgledati »bogati« navzven zaradi pretiranih statusnih simbolov.
Kje pa se torej skriva past? Pomembno je predvsem to, da obvladujemo svojo potrošnjo pri sredstvih, ki izgubljajo vrednost s časom in ne ustvarjajo nobenega dobička. To so predvsem statusni simboli, vključno s pretirano potrošniškim stilom življenja.
V takšna sredstva investirajte samo takrat, ko si jih iz srca želite in ki vam lepšajo življenje, hkrati pa ne ogrožajo vašega finančnega stanja (npr. predrag avto ali hiša na kredit, z visoko obrestno mero).
Družba Equito kategorično zavrača kakršnekoli povezave z domnevnimi nepravilnostmi in spornimi poslovnimi praksami, ki so bile omenjene v nedavnem prispevku na RTV Slovenija. Od navedb, ... Štiri kategorije sredstev (investicij) – Ena kategorija je velika past
Temeljna analiza zajema analizo finančnih podatkov in ekonomskih kazalnikov podjetja, z namenom oceniti njegovo notranjo vrednost.
Financiranje poslovanja je temeljni del upravljanja podjetja, ki omogoča pokrivanje sprotnih stroškov in ustvarjanje pogojev za dolgoročno rast.
Rentno varčevanje je posebna oblika dolgoročnega varčevanja, pri kateri posameznik po določenem času prejema redna izplačila (rento).
Kripto prevare so zelo raznolike in pokrivajo širok spekter taktik in pristopov, od hekerskih napadov do socialnega inženiringa.
