ETF Skladi: Podroben vodič za začetnike

ETF skladi ali ETF-ji (Exchange-Traded Fund) so investicijski produkti, ki vlagateljem omogočajo dostop do širokega spektra vrednostnih papirjev s preprostim nakupom enote sklada na borzi, na zelo podoben način kot če bi kupili delnico.

ETF sklad je zasnovan kot košarica vrednostnih papirjev, ki sledi določeni skupini naložb, kot so delnice določenega tržnega indeksa (npr. S&P 500) ali sektorja (npr. tehnologija, zdravstvo).

S tem ETF-ji omogočajo razpršitev premoženja v večje število podjetij in zmanjšujejo tveganje, saj vlagatelji z nakupom ETF-ja pridobijo deleže v vseh delnicah oziroma naložbah, ki jih ETF sklad vsebuje.

Poglejmo si vse ključne informacije, ki jih morate poznati o ETF skladih.

1. ETF skladi – Kaj so glavne prednosti?

Glavne prednosti investiranja v ETF sklade so:

Razpršitev tveganja: Z nakupom ETF-ja vlagatelj razprši svoje naložbe v več delnic ali obveznic (ali drugih naložbenih razredov), kar zmanjšuje tveganje v primerjavi z nakupom posamezne delnice oziroma naložbe.

Likvidnost in fleksibilnost: Z ETF skladi se trguje na borzah, kar pomeni, da jih lahko kupimo ali prodamo kadarkoli med trgovalnim dnem. To vlagateljem omogoča hitro prilagajanje portfelja glede na tržne razmere.

Nižji stroški: ETF-ji imajo običajno nižje stroške kot vzajemni skladi, ker so večinoma pasivno upravljani in ne zahtevajo tako visokih upravljavskih provizij.

Dostopnost za manjše vlagatelje: ETF-ji omogočajo vstop na trge z nizkimi vložki, saj lahko vlagatelji kupijo samo eno delnico oz. enoto ETF-ja, kar omogoča dostop tudi vlagateljem z omejenim kapitalom.

Transparentnost: ETF-ji redno objavljajo svoje naložbe, kar omogoča vlagateljem jasen vpogled v sestavo sklada in sledenje tržni vrednosti naložb​.

ETF-ji so torej zasnovani tako, da vlagateljem nudijo preprost, stroškovno učinkovit in likviden način za dostop do širokega nabora naložb. To so ključne prednosti, zaradi katerih so ETF-ji priljubljeni med vlagatelji po vsem svetu, še posebej pri tistih, ki iščejo dolgoročne strategije s pasivnim vlaganjem.

2. Razlika med vzajemnimi skladi, indeksnimi skladi in ETF-ji

Poglejmo si glavne razlike med vzajemnimi skladi, indeksnimi skladi in ETF-ji:

2.1. Vzajemni sklad

Vzajemni sklad je investicijski produkt, ki združuje kapital več vlagateljev in ga profesionalno upravljajo upravljavci z namenom doseganja določenih donosov.

Kapital se običajno vlaga v različne vrste naložb, kot so delnice, obveznice ali denarni trgi, kar zagotavlja določeno razpršenost.  Zato poznamo tudi različne vrste vzajemnih skladov, kot so delniški, obvezniški, mešani.

Vzajemni skladi so aktivno upravljani s strani profesionalnega managementa.

Upravljavci skladov večinoma aktivno izbirajo naložbe, kar pomeni, da se trudijo preseči tržni indeks, vendar to prinaša višje stroške zaradi aktivnega upravljanja. Vrednost vzajemnega sklada se določa le enkrat dnevno, ob zaključku trgovalnega dne.

2.2. Indeksni sklad

Indeksni sklad je vrsta vzajemnega sklada, ki pasivno sledi določenemu tržnemu indeksu, kot so S&P 500, MSCI World ali drugi. Namesto aktivnega izbiranja posameznih delnic ali obveznic upravljavec portfelja preprosto prilagodi sestavo sklada tako, da se ujema s sestavo indeksa.

Cilj indeksnega sklada je doseči donosnost, ki je čim bližje uspešnosti izbranega indeksa, kar običajno pomeni nižje stroške upravljanja.

2.3. ETF sklad

ETF ali sklad s katerim se trguje na borzi je vrsta investicijskega sklada, ki deluje podobno kot indeksni sklad, vendar ima dodano prednost trgovanja na borzi.

Tako kot indeksni skladi, ETF-ji pogosto sledijo določenemu indeksu ali sektorju, vendar pa jih je mogoče kupovati in prodajati skozi celoten trgovalni dan, kar omogoča večjo likvidnost in fleksibilnost.

ETF-ji imajo običajno nižje stroške upravljanja, saj so pogosto pasivno upravljani. Dodatna prednost ETF-jev je tudi dnevna preglednost, saj pogosto objavljajo sestavo portfelja. Zato so ETF-ji ena najbolj popularnih naložb v zadnjih letih.

2.4. Glavne razlike med navedenimi skladi

Glavne razlike med navedenimi investicijskimi produkti so:

Trgovanje na borzi: ETF-ji se trgujejo skozi celoten trgovalni dan, kar omogoča nakup in prodajo po trenutni tržni ceni. Vzajemni skladi se vrednotijo le enkrat dnevno, ob koncu trgovalnega dne.

Upravljanje: Vzajemni skladi so pogosto aktivno upravljani, kar pomeni, da upravljavci aktivno izbirajo naložbe. Indeksni skladi in ETF-ji so večinoma pasivno upravljani in sledijo določenemu tržnemu indeksu.

Stroški in provizije: Vzajemni skladi imajo običajno višje stroške upravljanja zaradi aktivnega upravljanja. Indeksni skladi in ETF-ji imajo nižje stroške, saj so pasivno upravljani.

Transparentnost: ETF-ji dnevno razkrivajo sestavo svojega portfelja, kar omogoča vlagateljem jasen vpogled v naložbe. Vzajemni skladi večinoma razkrivajo sestavo portfelja mesečno ali četrtletno.

Fleksibilnost: ETF-ji omogočajo različne vrste naročil, kot so “market order”, “limit order” in “stop order”. Vzajemni skladi in indeksni skladi te fleksibilnosti nimajo.

ETF-ji torej združujejo prednosti indeksnih in vzajemnih skladov ter dodajajo dodatno fleksibilnost in nižje stroške.

3. Različne vrste ETF skladov glede na strategijo vlaganja

ETF skladi so izjemno raznoliki, kar omogoča vlagateljem izbiro skladov, ki najbolje ustrezajo njihovim investicijskim ciljem in preferencam. Na voljo so ETF-ji, ki pokrivajo celotne trge, specifične sektorje, geografske regije in tematske naložbe.

Poglejmo si glavne tipe ETF skladov glede na njihovo strategijo vlaganja:

3.1. Indeksni ETF-ji

Indeksni ETF-ji sledijo določenim tržnim indeksom, kot so S&P 500, MSCI World, Dow Jones ipd., in so zasnovani za posnemanje uspešnosti določenega trga ali tržnega segmenta.

Na primer, iShares Core S&P 500 UCITS ETF sledi ameriškemu indeksu S&P 500 in tako omogoča izpostavljenost delnicam 500 največjih ameriških podjetij. Ti ETF-ji so med najbolj priljubljenimi, saj so stroškovno učinkoviti in zagotavljajo razpršeno izpostavljenost širokemu naboru podjetij​.

3.2. Sektorski in industrijski ETF-ji

Sektorski ETF-ji vlagateljem omogočajo usmerjeno izpostavljenost določenemu sektorju, kot so tehnologija, zdravstvo, finance ali energetika. Vlagatelji, ki menijo, da bo določen sektor dobro posloval, lahko z nakupom sektorskega ETF-ja enostavno usmerijo svoja sredstva v ta sektor​.

3.3. Tematski in vertikalni ETF-ji

Tematski ETF-ji, podobno kot sektorski ETF-ji, vlagajo v podjetja, ki sledijo določenim trendom ali temam, kot so čista energija, umetna inteligenca, robotika ali blockchain tehnologija.

Tematski ETF-ji so primerni za vlagatelje, ki želijo izkoristiti potencial rasti določenega trenda ali panoge in podpirati dolgoročne investicijske teme​.

3.4. ETF-ji, ki sledijo različnim investicijskim strategijam

Poznamo tudi ETF-je, ki sledijo najpogostejšim in preverjenim strategijam investiranja. Primeri takšnih strategij, ki jim lahko sledijo ETF- so:

• Investiranje v podcenjene delnice (»value investing«)
• Investiranje v podjetja s potencialom hitre rasti (»growth investing«)
• Investicijska strategija sledenja trendu (»momentum investing«)
• Globalna makro strategija investiranja (»global macro investing«)
• Investicijska strategija kontriranja (»contratian investing«)

3.5. Geografski ETF-ji

Geografski ETF-ji se osredotočajo na določene regije ali države. Na primer, ETF lahko sledi indeksom trga v razvoju, kot so Kitajska, Brazilija in Indija, lahko pa je indeks usmerjen na Ameriška ali Evropska podjetja. Pri tem je lahko strategija investiranja poleg geografije kombinirana tudi z drugimi elementi.

Tovrstni ETF-ji omogočajo vlagateljem, da targetirajo na specifične regije, ki imajo potencial za rast, ali da zmanjšajo geopolitična tveganja z vlaganjem v bolj stabilne trge, kot je evropski ali severnoameriški trg​.

3.6. Surovinski ETF-ji

Surovinski ETF-ji vlagajo v surovine, kot so zlato, srebro, nafta ali kmetijski proizvodi.

Surovinski ETF-ji so koristni za diverzifikacijo portfelja in varovanje pred inflacijo, saj surovine pogosto delujejo kot zaščita pred padci na delniških trgih. Ti ETF-ji so primerni tudi za vlagatelje, ki želijo investirati v surovine brez fizičnega posedovanja​.

3.7. Obvezniški ETF-ji in ETF-ji denarnega trga

Obvezniški ETF-ji vlagajo v različne vrste obveznic, kot so državne, podjetniške ali občinske obveznice. Obvezniški ETF-ji so zasnovani za vlagatelje, ki iščejo stabilnejše donose in manj volatilnosti, hkrati pa ustvarjajo redni dohodek skozi obrestne plačila​.

Tako kot obvezniške ETF-je poznamo tudi ETF-je denarnega trga, ki vlagajo v kratkoročne dolžniške vrednostne papirje.

3.8. ETF-ji s finančnim vzvodom in obratni ETF-ji

ETF-ji s finančnim vzvodom (npr. 2X ali 3X) vlagateljem omogočajo, da povečajo donosnost (ali izgubo) določenega indeksa za večkratnik. Na primer, indeks s finančnim vzvodom 2X na S&P 500 sledi indeksu S&P 500 in poveča dnevne donose za dvakrat.

Obratni ETF-ji pa vlagajo tako, da ustvarijo donos v nasprotni smeri indeksa, kar omogoča vlagateljem, da zaslužijo tudi ob padcu trga. Gre za t.i. »shortanje«.

3.9. Kriptovalutni ETF-ji

Kriptovalutni ETF-ji vlagajo v sredstva, povezana s kriptovalutami, kot so Bitcoin in Ethereum, bodisi neposredno ali prek povezanih podjetij in produktov.

Kriptovalutni ETF-ji so privlačni za vlagatelje, ki želijo dostop do trga kriptovalut brez neposrednega posedovanja digitalnih sredstev, vendar prinašajo visoko operativne tveganje (potencialna izguba dostopa do kriptovalut)​.

Trg ETF-jev je zelo raznolik in se nenehno širi, kar vlagateljem omogoča dostop do številnih različnih vrst naložb.

Trenutno je na voljo na tisoče ETF-jev po vsem svetu, z velikimi razlikami glede na regijo, strategijo, sektorje in vrste naložb. Raznolikost ETF-jev omogoča vlagateljem, da prilagodijo svoje portfelje glede na specifične finančne cilje in investicijske strategije.

4. Strategija “core and a few”

Strategija “core and a few” (slovensko: “osnovni sklad in sateliti”) je priljubljena investicijska metoda za tiste vlagatelje v ETF sklade, ki želijo doseči razpršen in stabilen portfelj z osnovnim “core” skladom ter dodatnimi manjšimi naložbami, imenovanimi “sateliti”.

Ta strategija omogoča vlagateljem, da optimizirajo svoje naložbe za dolgoročno rast, obenem pa prilagodijo portfelj specifičnim področjem, ki jih zanimajo ali v katerih vidijo dodatne priložnosti.

4.1. Kaj je “core” ETF?

“Core” ETF predstavlja osnovo portfelja in je običajno široko razpršen sklad, ki sledi svetovnim delniškim indeksom, kot je MSCI World ali FTSE All-World. Namen “core” ETF-ja je, da vlagatelju omogoča stabilno in dolgoročno rast s sledenjem uspešnosti celotnega svetovnega trga.

Takšni ETF-ji, kot je npr. iShares Core MSCI World ETF (IWDA), vključujejo več sto ali celo tisoče podjetij po vsem svetu in nudijo široko geografsko razpršitev, kar zmanjšuje tveganje, vezano na posamezna gospodarstva ali sektorje.

Glavne prednosti “core” ETF-ja so:

• Stabilnost in razpršenost: S sledenjem globalnim indeksom je portfelj manj izpostavljen velikim nihanjem, ki jih lahko povzročijo posamezne panoge ali regije.
• Pasivno sledenje: Ker sledi indeksom, “core” ETF zahteva manj upravljanja in je običajno stroškovno učinkovit.
• Enostavna dostopnost: Široki globalni ETF-ji so zasnovani za dolgoročno rast, zato vlagatelji lahko gradijo svoj portfelj brez pogostih sprememb ali zahtevne analize posameznih podjetij​.

4.2. Satelitski ETF

Satelitski ETF-ji so dodatek k osnovnemu “core” ETF-ju in predstavljajo ciljno usmerjene naložbe, ki jih vlagatelj dodaja glede na lastne preference ali pričakovanja o rasti določenih sektorjev, regij ali tem.

Ti ETF-ji omogočajo prilagoditev portfelja specifičnim področjem, ki jih “core” ETF ne zajema v zadostni meri. Sateliti so lahko tematski, nišni ali drugi ETF-ji, s katerim se kombinira ustrezna razpršenost naložb. Satelite se lahko skozi čas tudi spreminja in optimizira.

Najpogostejša strategija vlaganja »core and a few« zajema cca. 60 % izpostavljenost core ETF-ju in 4 x 10 % različnim satelitom.

5. Pomembni parametri pri izbiri ETF-jev

Pri izbiri ETF skladov je pomembno, da vlagatelji poznajo različne značilnosti skladov, ki lahko vplivajo na donosnost, stroške in skladnost s pravili.

Nekateri od teh ključnih parametrov so skladnost s standardom UCITS, akumulacijski ali distribucijski pristop pri obravnavi dividend ter fizično in sintetično sledenje.

5.1. UCITS skladnost

UCITS (Undertakings for Collective Investment in Transferable Securities) je evropski regulativni standard, ki določa okvir za skladnost investicijskih produktov, kot so vzajemni skladi in ETF-ji, ki so na voljo malim vlagateljem v Evropski uniji. Torej pomembno je, da vlagate v ETF-je, ki imajo UCITS oznako.

UCITS skladnost pomeni, da ETF izpolnjuje določene zahteve glede varnosti, transparentnosti in zaščite vlagateljev. UCITS regulativa ščiti vlagatelje pred tveganimi in nepreglednimi produkti ter določa omejitve glede koncentracije naložb in izpostavljenosti.

5.2. Akumulacijski in distribucijski ETF-ji

Pri izbiri ETF-ja je pomembno razumeti, kako sklad ravna z dividendami in obrestmi, ki jih prejema od svojih delnic in obveznic v portfelju.

Akumulacijski ETF-ji (Accumulating): Akumulacijski ETF-ji reinvestirajo dividende in obresti nazaj v sklad, namesto da bi jih izplačali vlagateljem. Ta pristop je bolj primeren za vlagatelje, ki želijo dolgoročno rast, saj se dividendni donosi samodejno kopičijo v vrednosti ETF-ja, kar omogoča obrestno obrestni račun pri donosih.

Akumulacijski ETF-ji so pogosto bolj popularni, ker se dividende reinvestirajo, posledično niso sproti izplačane in obdavčene.

Distribucijski ETF-ji (Distributing): Distribucijski ETF-ji redno izplačujejo dividende vlagateljem v obliki gotovinskih izplačil. Takšni ETF-ji so primerni za vlagatelje, ki iščejo reden dohodek od svojih naložb. Izplačila se izvajajo mesečno, četrtletno ali letno, odvisno od pravil sklada.

Izbira med akumulacijskim in distribucijskim ETF-jem je odvisna od investicijskih ciljev vlagatelja. Če je cilj dolgoročna rast in povečanje vrednosti naložb, so akumulacijski ETF-ji običajno bolj primerni.

Po drugi strani so distribucijski ETF-ji dobra izbira za vlagatelje, ki želijo redni dohodek. Pri tem pa je potrebno izpostaviti, da je izplačilo dividend obdavčeno.

5.3. Fizični in sintetični ETF-ji

ETF skladi se razlikujejo tudi glede na način sledenja indeksu, ki ga poskušajo posnemati. Pri tem ločimo fizične in sintetične ETF-je.

Fizični ETF-ji (Physical): Fizični ETF-ji kupujejo dejanske delnice ali obveznice izbranega indeksa in tako zagotavljajo neposredno izpostavljenost portfelju naložb. Na primer, ETF, ki sledi indeksu S&P 500, bo kupil vse delnice, ki so del tega indeksa.

Fizični ETF-ji so pogosto preferirana izbira, saj vlagateljem omogočajo dejansko lastništvo delnic in večjo varnost v primeru tržnih nihanj. Pri surovinskih fizičnih ETF-jih pomeni, da ima ETF dejansko v lasti (nekje v skladišču) fizično surovino.

Sintetični ETF-ji (Synthetic): Sintetični ETF-ji ne kupujejo neposredno delnic ali obveznic, ampak namesto tega uporabljajo finančne pogodbe, kot so izvedeni finančni instrumenti (derivativi), za posnemanje donosa določenega indeksa.

Takšni ETF-ji so pogosto bolj likvidni in imajo nižje stroške sledenja, vendar prinašajo dodatno tveganje nasprotne stranke, saj so odvisni od uspešnosti in kreditne sposobnosti finančnih institucij, s katerimi sklepajo pogodbe. V primeru surovinskih sintetičnih ETF-jev so v portfelju v večini primerov terminske pogodbe na to surovino, kar izloči stroške skladiščenja ipd.

Za večino vlagateljev so fizični ETF-ji varnejša izbira, saj nudijo dejansko lastništvo delnic in ne prinašajo tveganj, povezanih z izvedenimi finančnimi instrumenti.

5.4. Stroški

Strošek je letni odstotek naloženega kapitala, ki ga ETF sklad zaračuna za upravljanje sklada. Ti stroški vključujejo različne administrativne in upravljavske pristojbine in so običajno izraženi kot odstotek sredstev v ETF-ju.

Na primer, če ima ETF razmerje stroškov 0,2 %, to pomeni, da bo vlagatelj letno plačal 0,2 % vloženih sredstev v stroških.

Stroški imajo dolgoročni vpliv na donosnost vlagateljeve naložbe. Čeprav so razlike v odstotkih morda videti majhne, lahko v dolgoročnem horizontu visoki stroški močno znižajo skupni donos.

Večina pasivnih ETF-jev ima nizke stroške, saj so zasnovani za sledenje indeksu brez aktivnega upravljanja, vendar so nekateri specializirani ali tematski ETF-ji lahko dražji​.

Velika prednost ETF-jev pred vzajemnimi skladni so ravno nizko stroški. Ko izbirate ETF-je bodite zato pozorni, kakšna je višina stroškov.

5.5. Sredstva v upravljanju (AUM)

AUM (“Assets Under Management”) ali sredstva v upravljanju označuje skupno vrednost sredstev, ki jih ima ETF v upravljanju. ETF-ji z večjimi AUM so pogosto bolj stabilni in likvidni, kar pomeni, da vlagatelji lahko hitro kupijo ali prodajo enote ETF-ja brez večjega vpliva na ceno.

ETF z visokim AUM kaže na zaupanje vlagateljev, saj pomeni, da je veliko vlagateljev vložilo sredstva v sklad. ETF-ji z višjim AUM običajno tudi prinašajo manjše stroške trgovanja in nižjo napako pri sledenju, saj lahko sklad z več sredstvi učinkoviteje upravlja s sledenjem indeksa.

Poleg tega so večji ETF-ji običajno bolj likvidni, kar pomeni, da vlagatelji lahko hitreje izvedejo transakcije po tržni ceni​.

5.6. Zgodovina donosov (“Track record”)

Track record ali zgodovinski donos ETF-ja prikazuje preteklo uspešnost sklada. To omogoča vlagateljem vpogled v stabilnost in učinkovitost sledenja izbranega indeksa skozi čas.

Čeprav pretekla uspešnost ni zagotovilo za prihodnje donose, dober track record ETF-ja nakazuje, da je sklad konsistentno sledil svojemu cilju.

Vlagatelji lahko s pregledom track recorda ocenijo, kako uspešno ETF dosega donos, primerljiv z referenčnim indeksom, in preverijo, ali so bili donosi sklada stabilni.

ETF-ji z daljšim in uspešnim track recordom so pogosto varnejša izbira za vlagatelje, saj nakazujejo, da so uspešno premagovali tržne cikle​.  

Pri tem velja opozoriti, da je lahko trg ali indeks na katerega je ETF vezan, imel zelo visoke donose v preteklih letih in je sedaj precenjen, torej so prihodnji donosi lahko precej slabši. Pretekli donosi niso nikoli garancija za prihodnost.

5.7. Napaka pri sledenju (“Tracking Error”)

Napaka pri sledenju je razlika med donosnostjo ETF-ja in donosnostjo indeksa, ki ga ETF poskuša slediti.

ETF-ji redko dosegajo popolno usklajenost s ciljnim indeksom, zato lahko pride do majhnih razlik v donosih, kar imenujemo napaka pri sledenju. Večji kot je razkorak, slabše ETF sledi svojemu indeksu.

Višji odklon sledenja lahko nastane zaradi stroškov trgovanja, davkov na dividende, likvidnostnih težav, valutnih nihanj ali operativnih neučinkovitosti, kot so zamude pri reinvestiranju dividend ali držanje gotovine.

Manjši skladi z nizkimi sredstvi pod upravljanjem (AUM) in novejši ETF-ji imajo pogosto večje stroške zaradi manjše učinkovitosti. ETF-ji z nizko napako pri sledenju so bolj zaželeni, saj natančno sledijo uspešnosti izbranega indeksa, kar vlagateljem zagotavlja predvidljivost donosa.

ETF-ji z visoko napako pri sledenju so manj zanesljivi, saj lahko prinesejo nepričakovane razlike v donosnosti v primerjavi s ciljnim indeksom. Če kot vlagatelj iščete stabilnost, je pomembno, da izberete ETF z minimalno napako pri sledenju​.

Čeprav ima nek ETF na prvi pogled nižje stroške upravljanja, lahko zaradi visokega odklona sledenja na dolgi rok privede do nižjih donosov od ETF-ja z nekoliko višjim stroški, a z učinkovitejšim sledenjem indeksu.

5.8. Likvidnost

Likvidnost pomeni, kako enostavno je kupiti ali prodati enote ETF-ja na trgu brez pomembnega vpliva na ceno. ETF-ji z večjo likvidnostjo imajo pogosto manjše razlike med nakupno (»bid«) in prodajno (»ask«) ceno, kar vlagateljem omogoča boljše pogoje pri trgovanju.

Višja likvidnost ETF-ja pomeni, da vlagatelji lahko hitreje izvedejo svoje transakcije po tržni ceni, kar zmanjšuje stroške trgovanja. ETF-ji z nizko likvidnostjo imajo lahko večje razlike med nakupno in prodajno ceno, kar vlagatelje dodatno obremenjuje, zlasti pri večjih transakcijah​.

6. Najbolj priljubljene spletne strani za iskanje ETF-jev

Specializirane spletne platforme omogočajo vlagateljem enostavno raziskovanje, analizo in primerjavo ETF-jev glede na različne parametre. Te platforme so koristne tako za začetnike kot izkušene vlagatelje, saj nudijo dostop do podrobnih podatkov o ETF-jih, kar olajša informirano odločanje.

Poglejmo nekaj najbolj priljubljenih spletnih strani za iskanje in analizo ETF-jev:

JustETF: JustETF je ena izmed najbolj priljubljenih evropskih platform za iskanje, primerjavo in analiziranje ETF-jev. Ponuja širok nabor podatkov o ETF-jih, vključno s stroški, skladnostjo z UCITS, geografskim območjem, vrstami naložb in drugo.

TradingView: TradingView je spletna platforma za tehnično analizo, ki omogoča iskanje in analizo ETF-jev ter drugih finančnih instrumentov. Ponuja obsežne grafične prikaze, kazalnike in možnost deljenja analiz, kar omogoča boljši vpogled v tržne trende.

Trgovalne platforme, kot je IBKR (Interactive Brokers): Trgovalne platforme, kot je Interactive Brokers, omogočajo iskanje, analizo in trgovanje z ETF-ji ter drugimi naložbenimi produkti. IBKR je znan po nizkih stroških in ponuja napredne funkcije za lažjo primerjavo in izbiro naložb.

Yahoo Finance: Yahoo Finance je ena najbolj uporabljanih spletnih strani za osnovne finančne podatke, ki pokriva različne finančne instrumente, vključno z ETF-ji, delnicami, vzajemnimi skladi in kriptovalutami. Platforma je preprosta za uporabo in dostopna brezplačno.

Morningstar: Morningstar je globalna platforma za finančne podatke in analize, ki pokriva tako ETF-je kot druge vrste naložbenih produktov. Poleg ETF-jev ponuja obsežne analize vzajemnih skladov, delnic in drugih vrednostnih papirjev.

KID dokumenti: V Evropski uniji so za vse UCITS ETF-je na voljo ključni dokumenti za vlagatelje, znani kot KID (Key Information Document).

Te dokumente je mogoče najti na spletnih straneh ponudnikov ETF-jev in vključujejo osnovne podatke o ETF-ju, kot so stroški, tveganja, pričakovana donosnost in skladnost z UCITS. KID dokumenti so koristni za pregled osnovnih informacij o ETF-ju, zlasti za evropske vlagatelje, ki iščejo transparentne in regulirane produkte​.

7. Praktičen vodič: Kako kupiti ETF sklade?

Nakup ETF-jev je enostaven in podoben nakupu posameznih delnic. Proces se začne z odprtjem trgovalnega računa, izbiro ustrezne platforme in izvedbo nakupa na borzi.

V nadaljevanju se nahaja pregled ključnih korakov za uspešen nakup ETF-jev.

7.1. Odprite trgovalni račun pri borznoposredniku

Prvi korak za nakup ETF-jev je odprtje trgovalnega računa pri borznoposredniški platformi. Izbira pravega borznoposrednika je odvisna od različnih dejavnikov, vključno z dostopnostjo ETF-jev, stroški trgovanja in uporabniško prijaznostjo platforme.

Največkrat priporočana platforma je Interactive Brokers (IBKR), ki je globalna platforma in omogoča trgovanje s širokim naborom ETF-jev na različnih borzah po svetu. IBKR je znan po nizkih provizijah, kar je ugodno za vlagatelje, ki želijo trgovati pogosto ali z večjimi zneski.

7.2. Izberite oznako ETF-ja in borzo

Vsak ETF ima edinstveno oznako, imenovan »ticker symbol«, s katerim ga je mogoče identificirati na borzi. Na primer, IWDA je oznaka za iShares MSCI World ETF. Pomembno je izbrati pravilno oznako, saj obstaja več ETF-jev z zelo podobnimi imeni, vendar različnimi oznakami. ETF lahko iščete po imenu ali tickerju.

Poleg izbire oznake morate izbrati tudi pravo borzo, kjer se ETF trguje. Večina borznoposredniških platform omogoča dostop do več svetovnih borz, kot so NYSE, NASDAQ (ZDA), Xetra (Nemčija) in Euronext (Evropa). Pri izbiri borze je pomembno upoštevati stroške trgovanja in likvidnost ETF-ja.

Zaželeno je, da ETF kotira na eni izmed Evropskih borz in v EUR, da ni dodatnega valutnega tveganja, ni pa nujno.

Primer ETF-ja IWDA, ki je na voljo kot delnica in izvedeni finančni instrument (CFD) in kotira na različnih borzah v različnih valutah. Vir: IBKR

Primeri najbolj pogostih Evropskih borz, Vir: Bankeronwheels

7.3. Določite vrsto naročila

Pri nakupu ETF-jev lahko uporabite različne vrste naročil, odvisno od vaših ciljev in strategije trgovanja, podobno, kot pri delnicah. Najpogostejše vrste naročil so:

Market Order (Tržno naročilo): Tržno naročilo omogoča takojšen nakup ETF-ja po najboljši razpoložljivi ceni. To je najhitrejši način za izvedbo naročila, vendar ne zagotavlja specifične nakupne cene, saj se cena lahko spremeni med oddajo naročila in njegovo izvedbo.

Limit Order (Omejeno naročilo): Pri omejenem naročilu vlagatelj določi maksimalno ceno, po kateri želi kupiti ETF. Naročilo bo izvedeno le, če cena ETF-ja doseže ali pade pod določeno ceno. Omejena naročila so uporabna, ko vlagatelji želijo natančno nadzirati nakupno ceno.

Vlagatelji v ETF-je največkrat izvedejo market ali limit order.

Stop Order (Stop naročilo): Stop naročilo omogoča nakup ETF-ja šele, ko doseže določeno ceno, imenovano “stop cena”. Ko je ta cena dosežena, se stop naročilo spremeni v tržno naročilo in se izvede po najboljši razpoložljivi ceni. To naročilo je uporabno za zaščito pred nenadnimi padci cen, vendar vlagatelji nimajo nadzora nad končno izvedbeno ceno.

Stop-Limit Order: Stop-limit naročilo združuje značilnosti stop in omejenega naročila. Ko cena ETF doseže stop ceno, se naročilo spremeni v omejeno naročilo. To naročilo je primerno za vlagatelje, ki želijo preprečiti izgube, vendar hkrati ohraniti nadzor nad končno ceno​ ETF-ja.

7.4. Pred nakupom preverite stroške

Pri nakupu ETF-jev je pomembno upoštevati tudi stroške trgovanja, ki jih zaračunava borznoposrednik. To vključuje:

• Provizije za trgovanje: Večina platform zaračuna provizijo za nakup in prodajo ETF-jev, čeprav nekatere platforme, nudijo določene ETF-je brez provizij oziroma določene akcije. Pomembno je izbrati borznoposrednika s stroškovno učinkovitimi provizijami.
• Stroški za vodenje računa: Nekateri borznoposredniki zaračunavajo stroške za vzdrževanje trgovalnega računa ali dodatne storitve, kot so poročila o trgovanju, analiza trga ipd.
• Skriti stroški: ETF-ji sami vključujejo stroške, kot so letne upravljavske pristojbine (prej omenjeni expense ratio), kar pomeni, da se del vrednosti ETF-ja letno odvzame za kritje stroškov sklada. Ti stroški so običajno vključeni v ceno ETF-ja in se obračunajo avtomatsko.

7.5. Izvedba nakupa

Ko imate odprt trgovalni račun, izbran simbol ETF-ja, določeno vrsto naročila in pregledane stroške, lahko oddate naročilo za nakup ETF-ja. Na trgovalni platformi sledite tem korakom:

• Vnesite simbol ETF-ja: V ustrezno polje vnesite simbol ali ime ETF-ja, ki ga želite kupiti.
• Izberite vrsto naročila: Izberite market order, limit order ali drugo vrsto naročila glede na vašo strategijo.
• Določite število enot (delnic): Vpišite, koliko delnic ETF-ja želite kupiti. Pri določenih platformah lahko kupite tudi delne enote ETF-jev (frakcijski ETF-ji).
• Potrdite naročilo: Preglejte podatke in potrdite naročilo. Preverite, ali ste izbrali pravilen simbol ETF-ja, vrsto naročila in količino delnic, da se izognete napakam.

Po oddaji naročila se bo ETF prikazal v vašem portfelju takoj, ko bo naročilo izvedeno, in vaša sredstva bodo vlaožena v izbran ETF. Običajno dobite tudi e-mail s potrdilom.

7.6. Upravljanje naložbe in davčna obravnava

Ko je ETF sklad kupljen, lahko spremljate njegovo uspešnost prek trgovalne platforme. Večina platform omogoča dostop do orodij za spremljanje uspešnosti in pregled portfelja.

Pomembno je tudi, da vlagatelji upoštevajo davčne obveznosti, povezane z naložbami v ETF-je, saj se lahko davčne stopnje in pravila razlikujejo glede na državo rezidentstva vlagatelja.

• Kapitalski dobički: Kapitalski dobički, ustvarjeni ob prodaji ETF-jev, so seveda obdavčeni, kot razlika med nakupno in prodajno ceno. Davčna stopnja se nižja, če je ETF zadržan dlje časa. V Sloveniji so kapitalski dobički obdavčeni s 25-odstotno davčno stopnjo, ki pa se zniža po petih, desetih in petnajstih letih. Po petnajstih letih je vlagatelj oproščen davka na kapitalski dobiček.
• Obdavčitev dividend: Distribucijski ETF-ji izplačujejo dividende, ki so prav tako obdavčene. Pri akumulacijskih ETF-jih se dividende reinvestirajo, kar odstrani potrebo po prijavi davkov na dividende. Dividende, izplačane domačim fizičnim osebam, so obdavčene v Sloveniji po 25-odstotni davčni stopnji.

Upamo, da vam je ta vodič koristil in da boste lažje kupili svoj prvi ETF. Za konec si poglejmo še kratka vprašanja in dogovore vezane na ETFe.

Pogosta vprašanja o ETF skladih (FAQ)

1. Kaj je ETF?

ETF (Exchange-Traded Fund) ali ETF sklad je investicijski produkt s katerim se trguje na borzi in združuje več delnic, obveznic ali drugih naložb. ETF-ji sledijo določenim indeksom ali sektorjem in vlagateljem omogočajo preprost in ugoden dostop do razpršenih naložb.

2. Kakšne so prednosti ETF-jev?

ETF-ji ponujajo številne prednosti, med drugim:

• Razpršitev: Vlagatelji z enim nakupom pridobijo izpostavljenost več podjetjem ali sredstvom.
• Nižji stroški: ETF-ji imajo običajno nižje stroške upravljanja kot aktivno upravljani skladi.
• Likvidnost: Z ETF-ji se trguje ves dan na borzi, kar omogoča hitro prodajo ali nakup.
• Transparentnost: ETF-ji redno objavljajo sestavo svojega portfelja, kar zagotavlja preglednost.

3. Kakšna je razlika med ETF-om in vzajemnim skladom?

Glavna razlika je v tem, da se z ETF-om trguje na borzi, medtem ko vzajemni skladi nimajo stalne cene in se obračunavajo le ob koncu trgovalnega dne. Prav tako so običajno vzajemni skladi aktivno upravljani. ETF-ji pa pasivno. ETF-ji imajo praviloma nižje stroške in omogočajo večjo likvidnost.

4. Kateri stroški so povezani z ETF-ji?

Razmerje stroškov (expense ratio) je glavni strošek ETF-jev. Gre za majhen letni odstotek vloženih sredstev, ki se uporabi za kritje stroškov upravljanja sklada. To razmerje se običajno giblje med 0,03 % in 0,75 %, odvisno od vrste ETF-ja. 

Poleg tega vlagatelji ob nakupu ali prodaji ETF-ja plačajo tudi provizije za trgovanje, ki jih zaračuna izbrana trgovalna platforma. Te provizije so običajno nizke, vendar se lahko razlikujejo glede na ponudnika.

5. Kaj je razmerje stroškov (expense ratio)?

Razmerje stroškov je letni odstotek, ki ga ETF zaračuna za upravljanje sklada. Na primer, 0,2 % stroškovno razmerje pomeni, da boste za vsakih 1.000 € vloženih v ETF letno plačali 2 € za upravljavske stroške.

6. Kaj je tracking error (napaka pri sledenju)?

Tracking error je razlika med donosnostjo ETF-ja in donosnostjo indeksa, ki mu sledi. Manjša napaka pri sledenju pomeni, da ETF uspešno posnema donosnost svojega indeksa, kar je zaželeno za vlagatelje, ki želijo stabilnost.

7. Kako se obdavčijo kapitalski dobički ob prodaji ETF-jev?

Kapitalski dobiček je razlika med nakupno in prodajno ceno ETF-ja. V Sloveniji so kapitalski dobički obdavčeni s 25-odstotno davčno stopnjo, ki pa se zniža po petih, desetih in petnajstih letih. Po petnajstih letih je vlagatelj oproščen davka na kapitalski dobiček.

8. Kako se obdavčijo dividende iz ETF-jev?

V Sloveniji so dividende in obresti iz distribucijskih ETF-jev obdavčene s 25-odstotno davčno stopnjo, saj se štejejo kot obdavčljivi dohodek. Akumulacijski ETF-ji dividende reinvestirajo, kar pomeni, da jih vlagatelji neposredno ne prejmejo in zato ne plačajo davka na dividende, temveč so obdavčeni le ob prodaji ETF-ja.

9. Kaj pomeni UCITS skladnost in zakaj je pomembna?

UCITS (Undertakings for Collective Investment in Transferable Securities) je evropska regulacija, ki določa standarde varstva vlagateljev. UCITS skladnost je pomembna, saj pomeni, da ETF izpolnjuje stroge zahteve glede preglednosti, zaščite vlagateljev in zmanjšanja tveganj. To je še posebej pomembno za vlagatelje v EU.

10. Kakšna je razlika med akumulacijskim in distribucijskim ETF-om?

Akumulacijski ETF-ji reinvestirajo prejete dividende, s čimer povečujejo vrednost sklada. Distribucijski ETF-ji pa izplačujejo dividende vlagateljem v obliki denarnih nakazil. Akumulacijski ETF-ji so bolj primerni za vlagatelje, ki iščejo dolgoročno rast, medtem ko distribucijski ETF-ji zagotavljajo reden dohodek.

11. Kakšna je razlika med fizičnim in sintetičnim ETF-jem?

Fizični ETF-ji dejansko kupujejo delnice ali obveznice, ki sestavljajo indeks, ki ga sledijo. Sintetični ETF-ji pa uporabljajo finančne instrumente (derivativi) za posnemanje donosnosti indeksa. Fizični ETF-ji so bolj priljubljeni zaradi manjšega tveganja, medtem ko sintetični ETF-ji prinašajo večjo likvidnost in pogosto nižje stroške.

12. Kaj je oznaka ETF-ja (ticker symbol)?

Ticker symbol je edinstvena oznaka ETF-ja, ki se uporablja na borzi za identifikacijo sklada. Pomembno je izbrati pravilno oznako, saj obstajajo podobni ETF-ji z različnimi simboli.

13. Kaj pomeni, da je ETF sklad likviden?

Likvidnost ETF-ja pomeni, da lahko vlagatelji hitro in enostavno kupijo ali prodajo enote sklada na borzi. Likvidni ETF-ji imajo manjše razlike med nakupno in prodajno ceno, kar zmanjšuje stroške trgovanja.

14. Ali lahko kupim ETF z majhnim zneskom?

Da, ETF-ji so dostopni tudi za vlagatelje z manjšimi vložki. Nekatere platforme omogočajo nakup delnih enot ETF-jev, kar pomeni, da lahko vlagatelji začnejo vlagati z majhnimi zneski.

15. Ali so vsi ETF-ji dostopni evropskim vlagateljem?

Ne, vsi ETF-ji niso dostopni evropskim vlagateljem. Nekateri ameriški ETF-ji zaradi evropske regulative UCITS niso na voljo v EU. Vendar evropski vlagatelji lahko dostopajo do UCITS ETF-jev, ki so posebej zasnovani za evropski trg in imajo podobne značilnosti kot ameriški ETF-ji.

16. Kako naj izberem pravi ETF zase?

Pri izbiri ETF-ja je pomembno upoštevati svoje finančne cilje, časovni okvir in tveganja. Ključni dejavniki vključujejo razmerje stroškov, napako pri sledenju, likvidnost, vrsto ETF-ja (fizični ali sintetični, akumulacijski ali distribucijski) in davčne posledice.

17. Katere spletne strani so primerne za iskanje in primerjavo ETF-jev?

Poleg vaše platforme za trgovanje, so nekatere priljubljene spletne strani za iskanje in analizo ETF-jev so: JustETF, ki pmogoča podrobne primerjave in pregled ETF-jev, Morningstar, ki ponuja obsežne podatke o ETF-jih, vključno z ocenami, Yahoo Finance,  ki prikazuje osnovne podatke o ETF-jih in novice in popularno orodje TradingView.

18. Ali so ETF-ji primerni za dolgoročne vlagatelje?

Da, ETF-ji so pogosto zasnovani za dolgoročno vlaganje, saj nudijo razpršenost, nizke stroške in enostavno upravljanje. Strategije, kot je “core and a few”, kjer je osrednji globalni ETF dopolnjen z nišnimi ETF-ji, so priljubljene med dolgoročnimi vlagatelji.