Finančni trgi – Kaj so in kako delujejo?

Finančni trgi predstavljajo prostor, kjer posamezniki in organizacije vlagajo svoj presežni kapital ali organizacije pridobivajo dodatna finančna sredstva.

Finančni trgi so torej mehanizem, kjer se kupci in prodajalci srečujejo, z namenom izvedbe transakcij s finančnimi instrumenti, kot so delnice, obveznice, komercialni zapisi, derivati, valute in podobno.

Finančni trg je mehanizem prenosa prihrankov od varčevanja k investiranju. Finančni inštrument je pogodba med dvema strankama, ki določa pogoje, pod katerimi bo izvedena finančna transakcija.

Poglejmo si vse, kar morate vedeti o finančnih trgih.

Namen in funkcije finančnih trgov

Začnimo z osnovami, zakaj finančni trg sploh obstaja. Finančni trgi kot taki opravljajo več funkcij, med katerimi so glavne:

• Ekonomska funkcija: Omogočajo prenos finančnih sredstev od tistih, ki imajo presežke, do tistih, ki iščejo vire financiranja ter prehod privarčevanega denarja v investicije.
• Določanje cen finančnih instrumentov: Ponudba in povpraševanje na trgu določata ceno posameznega izdanega finančnega instrumenta.
• Zagotavljanje likvidnost: Omogočajo vlagateljem, da hitro in enostavno pretvorijo svoje naložbe v denar, če je za te na trgu dovolj povpraševanja.
• Diverzifikacija naložb in zmanjšanje tveganja: Na finančnih trgih lahko investicije razdelimo v več naložbenih razredov in posameznih naložb, prav tako so nam na voljo različni mehanizmi obvladovanja tveganj.
• Finančni trgi so tudi pomemben faktor, ki omogoča mednarodno trgovino.

Poglejmo si vse, kar morate vedeti o finančnih trgih.

Finančni trgi – Delitev na primarni in sekundarni trg

Finančni trg se najprej deli na primarni in sekundarni finančni trg. Primarni trg se nanaša na poslovne dogodke, ko organizacija prvič ponudi vrednostne papirje javnosti. S tem pa se izdajo (ustvarijo) novi vrednostni papirji. Na ta način podjetja, vlade in druge organizacije zbirajo finančna sredstva.

Ko se podjetje odloči za javno ponudbo (torej izvede IPO) – npr. kotacijo delnic na borzi, najpogosteje najame investicijsko banko ali borznoposredniško družbo, kot je tudi Equito.

Svetovalec za izdajo vrednostnega papirja pripravi gradivo za zbiranje sredstev in izvedejo predstavitev med institucionalnimi vlagatelji z namenom prodaje novoustanovljenih vrednostnih papirjev.

Kupci v tem primeru vrednostne papirje kupujejo neposredno od izdajatelja s pomočjo posrednika. Vrednostni papirji, ki se ponujajo prvič, so najpogosteje na voljo po izhodiščno določeni fiksni ceni.

Sekundarni trg je trg, kjer se vrednostni papirji trgujejo, in ne ustvarjajo. Ko so bili vrednostni papirji ponujeni trgu prvič, se lahko (in najpogosteje tudi se) trgujejo na sekundarnem trgu.

Namen sekundarnega trga je zagotoviti likvidnost za vlagatelje, ne pa organizacijam omogočiti pridobivanje svežega kapitala.

Na sekundarnem trgu cena vrednostnega papirja nikoli ni stalna in je odvisna od ponudbe in povpraševanja. Nakup in prodaja poteka med vlagatelji samimi.

Sekundarni trgi so borze (kot so LJSE, NASDAQ, Euronext, …) in trg izven borze (OTC). Trg izven borze je namenjen vrednostnim papirjem, ki ne kotirajo na borzah, in se zato z njimi trguje neposredno med udeleženci.

Finančni trgi – Druge delitve finančnih trgov

Poleg primarnega in sekundarnega trga poznamo tudi več drugih različnih delitev finančnih trgov. Poglejmo si najpogostejše:

Trg posojil in trg vrednostnih papirjev

Trg posojil je primarni trg, kjer pretežno banke, lizing hiše in druge finančne institucije sklepajo pogodbe s posojilojemalci. Le redko se izvede prodaja posojil na sekundarnem trgu pred dospetjem posojila.

Na trgu posojil gre za dobro poznane kredite prebivalstvu in gospodarstvu. Posojila so lahko kratkoročne narave in kot taka del denarnega trga, lahko pa dolgoročne narave in posledično del kapitalskega trga.

Trg vrednostnih papirjev je trg, na katerem se trguje z vrednostnimi papirji, kot so delnice, obveznice ipd. Primarni trg zajema izdajo vrednostnih papirjev, bistveno večji sekundarni trg pa trgovanje, kot smo omenili v prejšnjem poglavju.

Ime “vrednostni papir” izhaja iz koncepta, da določen fizični papir ali v sodobnem kontekstu tudi elektronski zapis predstavlja določeno finančno vrednost in/ali pravico.

Delitev glede na ročnost – Kapitalski in denarni trg

Finančne trge lahko razdelimo tudi na podlagi ročnosti:

• Kapitalski trg: Na kapitalskem trgu se trguje z dolgoročnimi finančnimi instrumenti.
• Denarni trg: Denarni trg se deli na trg kratkoročnih vrednostnih papirjev, medbančni trg ter aktivnosti centralne banke. Na denarnem trgu se trguje predvsem s kratkoročnimi dolžniškimi instrumenti, kot so zakladne menice in komercialni zapisi.

Delitev glede na vrsto finančnega instrumenta

Finančne trge lahko delimo tudi glede na vrsto finančnega instrumenta:

• Trg delnic: Segment kapitalskega trga, na katerem se trguje z delnicami podjetij.
• Trg obveznic: Segment kapitalskega trga, kjer se trguje z dolžniškimi instrumenti – obveznicami.
• Trg izvedenih finančnih instrumentov: Finančni trg, kjer se trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so terminske pogodbe in opcije.
• Valutni trg: Med finančne trge lahko dodamo tudi valutni trg, kjer se trguje z valutami.

Poznamo tudi nekaj drugih finančnih trgov, kot so kriptovalute, zavarovalniški finančni trg, hipotekarni trgi in drugi.

Poglejmo si nekoliko podrobno vsakega od trgov:

Podroben pregled nekaterih finančnih trgov

Kapitalski trg

Kapitalski trg se nanaša na dolgoročne finančne instrumente. Kapitalski trg vključuje predvsem delniške (več o delnici) in obvezniške trge (več o obveznici), kjer vlagatelji kupujejo deleže v podjetjih ali posojajo sredstva izdajateljem v zameno za fiksen donos.

Denarni trg

Je segment finančnih trgov, kjer se trguje s kratkoročnimi finančnimi instrumenti, pogosto z visoko likvidnostjo, kot so npr. komercialni zapisi, zakladne menice ipd.

Denarni trgi so mišljeni kot bolj varne naložbe za kratkoročne investicije, čeprav tudi na denarnih trgih obstaja več tveganj. Del denarnega trga je tudi medbančni trg ter aktivnosti centralne banke (obvezne rezerve, posojila bankam,…).

Valutni trg

Predstavlja trgovanje z valutami in je največji trg po obsegu trgovanja. Med glavnimi udeleženci so predvsem velike mednarodne banke, vendar trgovanje z valutami ni omejeno samo nanje.

Za male vlagatelje vključuje tudi špekulativne dejavnosti z valutnim trgovanjem, kot je Forex.

Trg izvedenih finančnih instrumentov

Derivativi so finančni instrumenti, katerih vrednost izhaja iz vrednosti drugih osnovnih sredstev, kot so delnice, obveznice, surovine, valute ipd. Med najpogostejše vrste izvedenih finančnih instrumentov spadajo terminske pogodbe, opcije in pogodbe za razliko (CFD).

Uporabljajo se primarno za zavarovanje proti finančnim tveganjem ter za špekulativne investicije, vendar prinašajo tudi večja tveganja zaradi svoje kompleksnosti in potencialnih vzvodov.

Kdo so udeleženci na finančnih trgih?

Na finančnem trgu sodeluje več različnih udeležencev, ki imajo pomemben vpliv na vrste finančnih instrumentov na trgu, ponudbo, povpraševanje ipd. Razumevanje vloge vsakega udeleženca je ključno za razumevanje delovanja finančnih trgov kot celote. Najbolj pomembni akterji na finančnih trgih so:

Mali vlagatelji: To so običajno individualni vlagatelji, ki vlagajo svoje osebne prihranke z namenom doseganja donosa. Njihove naložbene odločitve so običajno manjše vrednosti v primerjavi z institucionalnimi vlagatelji in temeljijo na osebnih finančnih ciljih, kot so priprava na upokojitev, nakup nepremičnine ali pomoč otrokom pri osamosvojitvi.

Mali vlagatelji se morajo dobro poučiti o posameznih finančnih instrumentih, kot tudi izdelati dobro investicijsko strategijo.

Institucionalni vlagatelji: Med institucionalne vlagatelje spadajo organizacije, ki upravljajo sredstva v imenu svojih vlagateljev, kot so pokojninski skladi, vzajemni skladi, zavarovalnice ipd. Institucionalni vlagatelji upravljajo večjo količino sredstev skladno z zastavljeno investicijsko politiko.

Borzno posredniške hiše: To so licencirane in regulirane družbe, ki podjetjem ponujajo storitve zbiranja kapitala, ter vlagateljem nakup in prodajo vrednostnih papirjev na borzi. Pogosto nudijo tudi storitve upravljanja premoženja, svetovanja in analize trga svojim strankam.

Regulatorni organi: Ti organi nadzorujejo in urejajo delovanje finančnih trgov. Njihova glavna vloga je zagotavljanje transparentnosti, poštenosti in zaščite vlagateljev na trgu. Prav tako preverjajo delovanje borznoposredniških družb, izdajateljev in drugih ključnih udeležencev.

Poleg zgoraj omenjenih udeležencev na finančnih trgih obstajajo še drugi pomembno igralci, ki pa so že bolj specifični. Poznamo različne vrste skladov (npr. hedge skladi, zasebni skladi ipd.), investicijskih bank, družinskih pisarn, podjetij, ki zagotavljajo likvidnost in drugih igralcev na finančnih trgih.

Regulacija finančnih trgov

Zaradi svoje osrednje vloge in potencialnih tveganj za širše gospodarstvo je regulacija finančnih trgov izjemno pomembna. Cilji regulacije finančni trgov so:

Transparentnost: Ena glavnih namenov regulacije je zagotavljanje transparentnosti. Vlagatelji in drugi udeleženci trga morajo imeti dostop do pravočasnih in točnih informacij o podjetjih, finančnih instrumentih in tržnih razmerah.

Poštenost: Regulacija zagotavlja, da so vsi tržni udeleženci obravnavani enakopravno. To vključuje prepoved notranjega trgovanja, manipulacijo trga in druge nepoštene prakse, ki lahko škodujejo vlagateljem ali integriteti trga.

Stabilnost: Finančni trgi lahko kaj hitro postanejo nestabilni, kar lahko vodi do širših gospodarskih kriz. Regulatorji uvajajo pravila in instrumente za nadzor tveganja, s katerimi zmanjšujejo verjetnost takšnih dogodkov. To vključuje kapitalske zahteve za banke, omejitve finančnega vzvoda in nadzor nad sistemsko pomembnimi finančnimi institucijami.

Zaščita vlagateljev: Regulacija se osredotoča tudi na zaščito posameznih vlagateljev in potrošnikov pred goljufijami, zavajajočimi praksami in izgubami.

Nadzor nad institucijami: Regulatorji nadzorujejo delovanje bank, borznoposredniških družb, vzajemnih skladov in drugih finančnih institucij, da zagotovijo njihovo solventnost in spoštovanje pravil o regulaciji trga.

Regulatorni organi finančnih trgov v Sloveniji

V Sloveniji so regulatorji finančnih trgov in finančnih institucij razdeljeni po segmentih finančnega sistema. Glavni regulatorji so:

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP): ATVP je neodvisni organ, ki nadzoruje trg vrednostnih papirjev v Sloveniji. To vključuje nadzor nad borzami, borznoposredniškimi družbami, in drugimi udeleženci trga. Glavni cilji ATVP so zagotavljanje transparentnosti, poštenosti in učinkovitosti trga ter zaščita vlagateljev.

Banka Slovenije: Banka Slovenije je odgovorna za nadzor monetarne politike in pravilno delovanje bančnega sistema v Sloveniji. Opravlja tudi nadzor nad bančnim sektorjem in zagotavlja njegovo stabilnost, solventnost ter integriteto. Pridružena je Evropskemu sistemu centralnih bank in sodeluje v mehanizmih Evropske centralne banke.

Agencija za zavarovalni nadzor (AZN): Je odgovorna za nadzor zavarovalniškega sektorja v Sloveniji. Nadzira delovanje zavarovalnic, po-zavarovalnic in posrednikov v zavarovalništvu.

Urad za preprečevanje pranje denarja – V Sloveniji je Urad za preprečevanje pranja denarja del Ministrstva za finance in deluje v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. Gre za specializirano državno institucijo, ki je odgovorna za zaznavanje, preprečevanje in preiskovanje nezakonitega pranja denarja in financiranja terorizma.

Vsak izmed teh regulatorjev ima specifične pristojnosti in odgovornosti glede na segment finančnega sistema, ki ga nadzoruje. Delujejo v skladu z nacionalnimi zakoni in uredbami ter v nekaterih primerih tudi v skladu z evropsko zakonodajo.

Informacije o dogajanju na finančnih trgih

Za konec si poglejmo še nekaj dobrih virov o dogajanjih na finančnih trgih. V angleščini najdemo ogromno spletnih strani na to temo (poglejte 100 najboljših spletnih strani za investitorje – v angleščini), v slovenskem jeziku pa navajamo nekaj koristnih virov:

• ATVP Bilten
• Unicredit – Dnevni pregled finančnih trgov
• Banka Slovenije – Pregled makroekonomskih gibanj
• Banka Slovenije – Kratke ekonomsko-finančne analize
• Primorski skladi – Mesečni pregled dogajanja na finančnih trgih
• Finance – Borza
• Bloomberg Adria – Pregled finančnih trgov

Upamo, da smo vam pomagali razjasniti glavne pojme okoli finančnih trgov.