Računovodski izkazi – Finančna slika poslovanja podjetja

Računovodski izkazi so temeljni finančni dokumenti, ki podajajo natančno sliko o finančnem stanju in uspešnosti poslovanja podjetja.

Podjetja oddajajo izkaze enkrat letno za preteklo poslovno leto, pri čemer ni nujno, da je poslovno leto enako koledarskemu. Letna poročila se po zakonu oddajajo najkasneje 3 mesece po koncu poslovnega leta, revidirana in konsolidirana letna poročila pa najkasneje 8 mesecev po koncu poslovnega leta.

Računovodski izkazi so ključni za ocenjevanje uspešnosti in stabilnosti podjetja, saj zagotavljajo transparenten pregled nad dobički, sredstvi, obveznostmi in kapitalskimi spremembami. Uporabljajo se kot osnova za strateško odločanje, investicijsko načrtovanje in oceno finančnega zdravja podjetja s strani poslovodstva, vlagateljev, upnikov in drugih zainteresiranih strani.

Poznamo osnovne tri izkaze, ki so: izkaz uspeha (prikazuje dobičkonosnost), bilanco stanja (prikazuje premoženje) ter izkaz denarnih tokov (prikazuje likvidnost). Podjetja, ki oddajajo revidirana letna poročila dodajajo med poročila še izkaz gibanja kapitala in izkaz vseobsegajočega donosa.

V tej objavi si bomo pogledali osnove računovodskih izkazov, v prihodnjih objavah pa se bomo dodatno poglobili v vsakega od izkazov.

1. Izkaz uspeha (ali izkaz poslovnega izida)

Izkaz uspeha prikazuje dobiček ali izgubo podjetja v določenem obdobju. Zajema podatke o prihodkih, odhodkih, neto dobičku in izračunava dobičkonosnost podjetja za izbrano obdobje (enega leta).

Pri tem seveda sledimo cilju, da je podjetje čim bolj dobičkonosno. V Sloveniji uporabljamo nemško različico izkaza poslovnega izida, ki vključuje naravne vrste stroškov (delo, material, storitve).

Poenostavljen izkaz poslovnega izida (po metodi zožene lastne cene):

+ Poslovni prihodki – Poslovni odhodki = Dobiček / izguba iz poslovanja (EBIT) + Prihodki iz financiranja – Odhodki iz financiranja = Dobiček / izguba iz rednega delovanja + Izredni prihodki – Izredni odhodki – Davki = Čisti dobiček ali izguba

V izkazu uspeha nas zanima predvsem, kako rastejo poslovni prihodki in odhodki, kako dobičkonosno je podjetje in kakšne so profitne marže. Iz izkaza poslovnega izida računamo tudi pogosto uporabljeni EBITDA.

V eni izmed prihodnjih objav si bomo podrobno pogledali razlike med nemško in angleško obliko ter kaj vse nas zanima v izkazu uspeha.

2. Bilanca stanja

Bilanca stanja kaže premoženje podjetja na določen dan. Za razliko od izkaza uspeha in denarnih tokov gre torej za posnetek na določen dan. Sestavljena je iz dveh glavnih delov: sredstva (aktiva) in obveznosti ter kapital (pasiva).

Sredstva vključujejo vse, kar podjetje poseduje (npr. denar, zaloge, opremo), obveznosti pa vse, kar podjetje dolguje (npr. kredite, obveznosti do dobaviteljev). Razlika med aktivo – sredstvi in pasivo – obveznostmi predstavlja kapital oz. neto knjigovodska vrednost podjetja.

SREDSTVA (AKTIVA)	OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (PASIVA)
Dolgoročna sredstva Neopredmetena sredstva Dolgoročne aktivne časovne razmejitve Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročne poslovne terjatve	KAPITAL Vpoklicani kapital Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička Presežek iz prevrednotenja Čisti dobiček ali izguba (prenesen, leta)
Kratkoročna sredstva Zaloge Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne poslovne terjatve Denarna sredstva	DOLG Dolgoročne obveznosti Finančne obveznosti Poslovne obveznosti Kratkoročne obveznosti Finančne obveznosti Poslovne obveznosti

Bilanca stanja nam razkrije veliko stvari, kot npr:

• koliko denarja ima podjetje na računu,
• kakšno je razmerje med obveznostmi in terjatvami,
• kaj se dogaja z zalogami in obratnim kapitalom,
• katera so glavna sredstva podjetja (nepremičnine, stroji, vozni park ipd.),
• katere vire financiranja koristi podjetje,
• koliko zadolženo je podjetje in kakšno je razmerje v primerjavi s kapitalom,
• kako podjetje uravnava kratkoročne in dolgoročne obveznosti,
• koliko je zadržanih dobičkov in še mnogo več.

Podjetniki so na začetku podjetniške posti osredotočeni predvsem na izkaz uspeha, torej rast prihodkov in dobiček (ter na stanje denarja na računu), z rastjo podjetja pa vedno bolj prihaja v osredje premoženje, ki se odraža ravno v bilanci stanja.

3. Izkaz denarnih tokov

Tretji ključni računovodski oziroma finančni izkaz so denarni tokovi – torej prilivi in odlivi na poslovni račun. Pogosta napaka je, da se dobiček enači s prostim denarnim tokom podjetja.

Podjetje je lahko zelo dobičkonosno, pa zaide v likvidnostne težave (npr. stranke ne plačujejo računov). Prav zaradi tega in mnogih drugih razlogov je pomemben izkaz denarnih tokov.

Izkaz denarnih tokov razkriva gibanje denarja v preteklem poslovnem letu. Ta izkaz je ključen predvsem za razumevanje sposobnosti podjetja, da generira denar in financira svoje operacije.

Denarni tok delimo na poslovanje (dejavnost podjetja), investiranje (investiranje in dezinvestiranje) ter financiranje (pridobivanje in vračanje virov financiranja).

Začetno stanje denarnih sredstev +/- denarni tok iz poslovanja +/- denarni tok iz investiranja +/- denarni tok iz financiranja Končno stanje denarnih sredstev

Izkaz denarnih tokov pokaže ali podjetje ustvarja dovolj denarja, da pokrije svoje obveznosti in izvaja svojo poslovno dejavnost, torej da je podjetje likvidno. Pomembna kategorija, ko govorimo od denarnem toku je prosti denarni tok.

Prosti denarni tok je denar, ki ga ima podjetje na razpolago po vseh naložbah v stalna in obratna sredstva, potreben za ohranjanje stabilne rasti in dobrega poslovanja.

Gre dejansko za denar, ki je na voljo podjetju za porabo skladno s finančnimi načrti (želimo torej, da se čim več prihodkov pretvori v prosti denarni tok), torej za kategorijo, ki se pogosto zameša z dobičkom.

4. Izkaz gibanja kapitala in celotnega vseobsegajočega donosa

Poleg glavnih treh izkazov poznamo tudi izkaz gibanja kapitala, ki je manj v uporabi. Oddajajo ga samo podjetja, ki pripravljajo revidirana letna poročila.

Ta prikazuje spremembe v lastniškem kapitalu v določenem obdobju, vključno z izplačili dividend, kapitalskimi vložki in zadržanimi dobički.

Začetna vrednost kapitala   spremembe zaradi dobička / izgube izplačila dividend izdaja novih delnic ali dokup obstoječih delnic računovodski popravki   Končno stanje kapitala

Na tej točki velja omeniti še izkaz celotnega vseobsegajočega donosa. Izkaz celotnega vseobsegajočega donosa prikazuje sprememb lastniškega kapitala, ki so posledice vseh transakcij in poslovanja, razen transakcij z lastniki.

Vsebinsko vključuje vse postavke izkaza poslovnega izida in druge postavke vseobsegajočega donosa.

Medsebojna povezanost računovodskih izkazov

Vsi računovodski izkazi se medsebojno smiselno povezujejo in dopolnjujejo. Zgodba poslovanja podjetja iz vidika računovodskih izkazov gre nekako tako:

Podjetje ima v lasti sredstva (nepremičnine, stroje, računalnika ipd.), ki so na aktivni strani bilance stanja in s katerimi ustvarja poslovne prihodke. Poleg prihodkov seveda podjetje ustvarja tudi odhodke, razlika med prihodki in odhodki pa je dobiček.

Ustvarjen in zadržan dobiček povečuje kapital podjetja. Več kot ima podjetje kapitala in sredstev, večji finančni vzvod lahko uporabi podjetje za nakup dodatnih sredstev (se zadolži), z namenom da še hitreje raste na trgu. Spremembe v bilanci stanja (povečanje in zmanjšanje sredstev ali obveznosti) pa se odražajo v denarnih tokovih (prilivih in odlivih na transakcijski račun).

Končni cilj je, da podjetje pretvori čim več prihodkov v dobiček ter čim več dobička v prosti denarni tok.

Vsi trije izkazi nudijo skupaj celovit pogled na finančnim zdravjem in uspešnostjo podjetja. Pomembno je, da ne gledamo izkazov izolirano, temveč si ustvarimo celotno sliko o finančnem poslovanju podjetja.

Kje lahko najdete računovodske izkaze podjetij?

Računovodske izkaze podjetja oddajajo vsako leto tako na AJPES za potrebe statistike, kot na FURS (davčna bilanca) za potrebe plačila davkov. V Sloveniji so računovodski izkazi javno objavljeni, tako za zasebne, kot javne družbe, kar pa ni praksa v vseh državah.

Podatke lahko dobite na:

• AJPES JOLP – Računovodski izkazi so brezplačno dostopni v standardizirani (nemški) obliki, ni pa možna kakšna napredna manipulacija podatkov.
• DnB GVin in podobne storitve– Plačljiva storitev, kjer pa imate bistveno več podatkov, vključno z zgodovino, kazalniki ipd., podatke pa lahko tudi filtriramo, kombiniramo poglede ipd.

Velja omeniti še to, da poleg poročil, ki jih najdemo v standardnem AJPES formatu obstajata še dva tipa naprednejših poročil, ki prideta v poštev pri večjih podjetjih:

• Revidirana poročila: Srednje in velike organizacije glede na določbe ZGD-1 morajo objaviti revidirana poročila, ki jih dobite prav tako na AJPES-u, vendar v PDF formatu. To velja za podjetja, ki v dveh zaporednih poslovnih letih presegajo vsaj dva od naslednjih treh kriterijev:
  • povprečno število zaposlenih presega število 50,
  • čisti prihodki od prodaje presegajo 8 milijonov evrov, in
  • vrednost aktive presega 4 milijone evrov.
• Konsolidirana poročila: Družba, ki je obvladujoča eni ali več družbam mora oddati še konsolidirano poročilo, kjer gre za prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo.

Razumevanje računovodskih izkazov je ključnega pomena za vsakega poslovnega analitika ali vlagatelja, predvsem pa za podjetnike in managerje, saj namreč nudijo temeljne informacije za oceno uspešnosti in trajnostne rasti podjetja.

Pravilno razumevanje in interpretacija teh izkazov je ključna za uspešno vodenje in vrednotenje podjetja. Vsak finančni izkaz prinaša svoj edinstven vpogled in skupaj tvorijo celostno sliko finančnega položaja podjetja.

Več o vsakem izkazu pa v naslednjih objavah.