Investicijski vpogled v leto 2025: Ključne analize in napovedi
Na enem mestu smo zbrali vse ključne analize in napovedi globalnih finančnih institucij.
Trg delnic je segment kapitalskega trga (slednji je del finančnega trga), kjer se trguje z delnicami družb, ki so izdale vrednostne papirje z namenom pridobivanja kapitala.
Trg delnic omogoča podjetjem, da pridobijo kapital za rast in razvoj. Podjetja (preden so njihove delnice uvrščene na borzo) prodajajo svoje delnice vlagateljem, ki želijo investirati v podjetje.
Gre za postopek, ki se imenuje prva kotacija delnic na borzi (IPO). Vlagatelj, ki kupi delnico podjetja, postane solastnik podjetja.
Delnice so vrednostni papirji, ki predstavljajo solastništvo določenega dela podjetja. Lastniki delnic imajo pravico do deleža dobička, ki ga ustvari podjetje, pravico do glasovanja na skupščini delničarjev in pravico do sorazmernega premoženja podjetja v primeru stečaja.
Trg delnic je sicer lahko zelo tvegan, saj se cene delnic hitro spreminjajo glede na številne dejavnike, kot so poslovanje podjetja, gospodarski pogoji, geopolitična situacija, sentiment vlagateljev.
Vendar pa lahko trg delnic tudi prinese velike in lepe donose. Investiranje v delnice je namreč eden najboljših mehanizmov ustvarjanja premoženja. Poglejmo si vse, kar morate vedeti o trgu delnic.
Globalni trg delnic je v zadnjih desetletjih močno porasel. To je predvsem posledica rasti svetovnega gospodarstva ter povečevanja števila vlagateljev, ki vlagajo v delnice, tako malih kot institucionalnih vlagateljev.
Obstajajo različne vrste trgov delnic, ki se razlikujejo glede na lokacijo, vrste delnic, ki so na voljo, in način trgovanja. Poglejmo si nekaj ključnih delitev trga delnic:
Lokalni trgi so vezani na posamezne države. Primeri lokalnih trgov so Ljubljanska borza, Newyorška borza in Londonska borza.
Mednarodni trgi so trgi, ki povezujejo vlagatelje iz različnih držav. Primeri mednarodnih trgov so Euronext, pa tudi večje borze, kot so NASDAQ.
Organizirani trgi so formalna mesta trgovanja (včasih so to dejansko bili prostori, kjer so se zbrali borzni trgovci, sedaj so to platforme in algoritmi), kjer se srečata ponudba in povpraševanje, ter se s tem ustvari cena vrednostnih papirjev.
Organizirani trgi so borze, kjer se tudi zgodi največ trgovanja. Borze poleg delnic običajno ponujajo tudi možnost trgovanja z drugimi vrednostnimi papirji.
Neorganizirani trgi (OTC) so trgi, ki še vedno združujejo ponudbo in povpraševanje, vendar so pravila precej bolj ohlapna in posli so manj transparenti. Na neorganiziranih trgih se delnice trgujejo neposredno med kupci in prodajalci.
Gre torej za necentralizirano in manj transparentno trgovanje direktno med dvema strankama.
Poleg klasičnega trgovanja, ki temelji na povpraševanju in ponudbe s strani malih in institucionalnih vlagateljev, poznamo tudi avtomatizirano trgovanje, pri katerem računalniki samodejno kupujejo in prodajajo delnice na podlagi vnaprej določenih pravil.
Na trgu delnic obstaja več pomembnih pojmov, ki jih je dobro poznati. Prav tako ima trg delnic svoje značilnosti. Poglejmo si glavne izraze in značilnosti trga delnic:
Večina delnic se trguje na borzah, kot so Ljubljanska borza (LJSE), London Stock Exchange (LSE) ali NASDAQ. Borze zagotavljajo infrastrukturo, kjer lahko kupci in prodajalci srečajo in sklepajo posle.
Če delnica ne kotira na borzi, se z njo trguje na neorganiziranem trgu (OTC).
Da bi razumeli in sledili gibanju celotnega trga ali specifičnih segmentov, se uporabljajo borzni indeksi, kot so SBITOP, S&P 500, Dow Jones ali NASDAQ Composite.
Indeksi zagotavljajo povzetek gibanja cen večjega števila delnic in se pogosto uporabljajo kot referenčne točke za uspešnost portfeljev individualnih in institucionalnih vlagateljev.
Borznoposredniška družba je specializirana finančna institucija, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov povezanih z izdajanjem, nakupom in prodajo vrednostnih papirjev, kot so delnice, obveznice in drugi finančni instrumenti.
Delnica predstavlja lastništvo določenega deleža podjetja, s katerim se lahko trguje na borzi. Z nakupom delnice postanete dejanski so-lastnik deleža podjetja.
Ko podjetje raste, običajno raste tudi vrednost delnice in s tem donosnost investicije. Zato so delnice eden najboljših načinov za ustvarjanje premoženja v zgodovini kapitalizma.
Institucionalni ali mali vlagatelj, ki kupi delnico podjetja, postane njen delničar in pridobi delež lastništva v tem podjetju. To pomeni, da lahko uživa določene pravice, kot so dividende, glasovalne pravice na skupščinah in potencialno kapitalsko rast delnice.
Nekatera podjetja izplačujejo del svojega dobička delničarjem v obliki dividend. Dividende predstavljajo dohodek za delničarje in so lahko pomemben dejavnik pri odločanju o naložbi v določene delnice.
Dividende so zanimive predvsem za vlagatelje, ki si želijo pasivnih prihodkov.
Cena delnice na borzi se oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Večina delnic je volatilnih.
Obenem analitiki in vlagatelji uporabljajo različne metode za vrednotenje delnic, vključno z analizo dobičkonosnosti podjetja, analizo načrtovane rasti, primerjavo s konkurenti in drugimi metrikami. Z analizami skušajo analitiki ugotoviti podcenjenost ali precenjenost delnic.
Trg delnic je zelo volatilen. Cene delnic se lahko v kratkem času močno gibljejo navzgor ali navzdol na podlagi novic, finančnih rezultatov podjetja, makroekonomskih dogodkov ali tržnih sentimentov.
To je »psihološka cena«, ki jo je potrebno plačati za sodelovanje na trgu delnic.
Trg delnic (za večino delnic, kjer je dovolj ponudbe in povpraševanja) ponuja visoko stopnjo likvidnosti, kar pomeni, da lahko vlagatelji hitro in z minimalnimi stroški pretvorijo svoje delnice v denar.
Večje borze imajo večjo likvidnost, saj tam poteka več transakcij.
Vlagatelji lahko z naložbami v različne delnice razpršijo svoj portfelj, kar pomeni zmanjšanje tveganja.
Namesto vlaganja v eno samo podjetje lahko vlagatelji investirajo v več sektorjev in geografskih območij. Vlagatelji običajno definirajo tudi svojo specifično investicijsko strategijo, s čimer določijo v kakšen tip podjetja vlagajo.
Vsaka borza ima določene pogoje trgovanja, ki določajo, kdaj in kako lahko vlagatelji trgujejo z delnicami. To vključuje trgovalne ure, minimalne zahteve za kotacijo in pravila glede informiranja javnosti.
Vse te značilnosti in mehanizmi skupaj omogočajo, da trg delnic deluje učinkovito in da je za vlagatelje privlačna naložbena možnost.
Je pa pomembno, da se vlagatelji zavedajo tveganj, povezanih z naložbami na delničnem trgu, in se pred naložbo dobro informirajo ter podrobno preučijo vsako posamezno delnico. Veliko znanja iz teh področji lahko najdete na našem blogu.
Trg delnic je lahko dobra naložbena priložnost, saj lahko prinese dobre donose. V preteklosti so delnice v povprečju rasle z letno stopnjo 7 – 8 %. Naložbe v delnice so primerne za vlagatelje, ki so pripravljeni sprejeti tveganje ter večjo volatilnost (nihanje tečajev), predvsem pa so pripravljeni vlagati na dolgi rok.
Sodelovanje na trgu delnic prinaša mnoge prednosti:
Delnice imajo zgodovinsko gledano potencial za višje donose v primerjavi z drugimi tradicionalnimi naložbami, kot so obveznice ali varčevalni računi.
Če podjetje uspeva, raste in se širi, se lahko njegove delnice vrednotijo višje, kar pripomore k kapitalskim dobičkom za delničarje. Ne smemo pa pozabiti tudi na dividende.
Kot smo že omenili, nekatera podjetja izplačujejo del svojega dobička delničarjem v obliki dividend. To je lahko reden vir pasivnega dohodka za vlagatelje, poleg morebitnega kapitalskega dobička od prodaje delnic po višji ceni.
Delnice, ki se trgujejo na glavnih borzah, so običajno zelo likvidne. To pomeni, kot smo omenili, da lahko vlagatelji hitro in enostavno kupijo ali prodajo svoje delnice, kar jim omogoča večjo fleksibilnost in hitro pretopitev investicije v denar.
Na finančnih trgih lahko razpršimo naložbe v več naložbenih razredov, dodatno pa na trgu delnic tudi v več delnic. Z vlaganjem v indeksne sklade lahko tudi enostavno dosežemo visoko razpršenost naložb na delniških trgih.
Trgovanje z delnicami omogoča vlagateljem dostop do globalnih trgov in podjetij, kar lahko pripomore k dodatni diverzifikaciji naložbenega portfelja.
Vsaka stvar v življenju ima prednosti in slabosti. Trg delnic prihaja z naslednjimi glavnimi slabosti:
Cene delnic so lahko zelo nestabilne. Kratkoročna nihanja so pogosta, zato je trg delnic bolj primeren za dolgoročne vlagatelje v kakovostna podjetja, ki so sposobni prenesti kratkoročna nihanja.
Podjetja imajo zaradi turbolentnega poslovnega okolja vedno krajšo življenjsko dobo, prav tako lahko hitro zaidejo v težave.
V primeru, da podjetje propade, investitorji lahko izgubijo večji del vloženih sredstev, ali celo v celoti. Zato je izjemno pomembna dobra analiza v katera podjetja investirati, oziroma dovolj velika razpršenost.
Tudi v primeru, da podjetje ustvarja dobiček, se lahko donosnost investicije zmanjša zaradi spremembe tečaja valute, v kateri so delnice izdane.
Obstajajo pa tudi druga tveganja v povezavi z investiranjem v delnice, v katera se bomo poglobili v kakšni drugi objavi.
Obstajajo trije osnovni mehanizmi kako obvladovati slabosti trga delnic:
Tveganje naložb v delnice je nižje v daljšem časovnem obdobju. Pri vlaganju v delnice je smiselno imeti dolgoročni pogled, vsaj 10 let, če ne 20 let.
Razporeditev naložb v različne naložbene razrede, nato pa v različne vrste delnic je pogosta strategija zmanjšanja tveganja portfelja.
S tveganji je smiselno tudi upravljati, v smislu, da jasno določimo investicijsko strategijo, kdaj in v kakšna podjetja investiramo (izvedba podrobne analize, da identificiramo kakovostna podjetja), pod kakšnimi pogoji se odločimo za izstop, če in kako reagiramo na makroekonomske spremembe ipd.
Trg delnic v Sloveniji je vezan predvsem na Ljubljansko borzo. Ljubljanska borza je namreč edini organizirani trg delnic v Sloveniji. Trg delnic v Sloveniji je žal tudi relativno majhen v primerjavi z drugimi razvitimi državami.
Tržna kapitalizacija lastniških inštrumentov na Ljubljanski borzi (cca 7,6 mrd EUR v 2023) predstavlja le približno 13 % BDP Slovenije (v 2022 je znašal 57 mrd EUR). SBI TOP je glavni borzni indeks, ki predstavlja gibanje cen delnic najlikvidnejših podjetij na Ljubljanski borzi.
SLO | ZDA | |
Tržna kapitalizacija delnic | 7,6 milijard | 45.000 milijard |
BDP | 57 milijard | 27.000 milijard |
13 % | 167 % |
Na Ljubljanski borzi se trguje z delnicami večjih slovenskih podjetij, predvsem tistih, ki so šla skozi privatizacijo. Med bolj prepoznavnimi podjetji, katerih delnice so vključene v indeks so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, tudi NLB in Zavarovalnice Triglav.