Vse objave

Likvidnost naložbe  – Kako hitro lahko pretvorite naložbo v denar?

likvidnost naložbe
Kategorije Investiranje

Likvidnost naložbe se nanaša na zmožnost hitre pretvorbe posamezne naložbe v denar, zaželeno brez znatne izgube vrednosti. Likvidnost, tveganje in potencialni donos so trije najbolj osnovni dejavniki vsake naložbe.

Poznavanje koncepta likvidnosti je ključnega pomena za vsakega investitorja, saj ravno likvidnost omogoča prodajo (pa tudi nakup) naložb na finančnih trgih.

Če naložba ni likvidna, jo torej zelo težko prodamo, pogosto pa to lahko dosežemo zgolj z nižanjem cene. Zato so nelikvidne naložbe lahko zelo problematične narave.

To je eden izmed treh člankov na temo likvidnosti. Poleg osebne likvidnosti, smo podrobno obravnavali tudi likvidnost podjetja ter likvidnost naložb.

Vsebina objave

1. Tri stopnje likvidnosti naložb

Že posamezne naložbe razrede (delnice, obveznice, nepremičnine,…) delimo v različne stopnje likvidnosti, znotraj teh pa ima tudi vsaka posamezna naložba svojo stopnjo likvidnosti.

V splošnem lahko naložbene razrede razdelimo v tri stopnje likvidnosti:

1.1 Visoka likvidnost

Gre za denarna sredstva ali denarju enakovredna sredstva, kot so likvidne naložbe na denarnih trgih ali državne menice in kratkoročne obveznice z dobrim ratingom.

Vse te naložbe imajo visoko likvidnost, saj jih je mogoče hitro in enostavno pretvoriti v denar, običajno brez izgube nominalne vrednosti.

Visoko likvidne naložbe:

  • Gotovina in depoziti na bančnih računih
  • Denarni trgi in denarni sklad
  • Državne kratkoročne obveznice (npr. zakladne menice)

Poznamo pa tudi visoko likvidne naložbe, ki so hkrati relativno bolj tvegane. Takšne naložbe nosijo tako tveganje za izgubo vrednosti, kot tudi možnost da konkretno pridobijo na vrednosti. Primeri takšnih naložb so:

  • Popularne delnice, ki se trgujejo na velikih borzah (npr. NYSE, Nasdaq)
  • Bitcoin

1.2 Srednja likvidnost

Delnice, ki trgujejo na glavnih borzah imajo običajno srednjo do visoko likvidnost, a nosijo tudi večje tveganje, kar pomeni, da jih je mogoče relativno hitro prodati po tržnih cenah, a lahko ob izgubah.

Manjši, kot je kapitalski trg in bolj eksotična, kot je delnica ali podjetniška obveznica, manjša je običajno likvidnost. Npr. mnoge delnice na segmentu Ljubljanske borze SI-ENTER niso zelo likvidne.

Srednje likvidne naložbe:

  • Dolgoročne obveznice (vključno z državnimi in podjetniškimi obveznicami)
  • ETF (manj poznani indeksni skladi, kotirani na borzi)
  • Nekatere manj trgovane delnice na manjših borzah

1.3 Nizka likvidnost

Nekatere naložbe, kot so nepremičnine ali deleži v zasebnih podjetjih, imajo običajno nizko likvidnost. To pomeni, da lahko njihova prodaja traja dlje časa in morda povzroči večje izgube v vrednosti, če investitor potrebuje hitro dostopnost do denarja.

Manj likvidne naložbe:

  • Nepremičnine
  • Deleži v zasebnih podjetjih (t.i. privatni kapital)
  • Zbirateljski predmeti (npr. umetnine, starine, dragi kamni)
  • Nepremičninski investicijski skladi (REITs), ki niso kotirani na borzi

Likvidnost je pomembna tudi na ravni trgov, kjer se nanaša na sposobnost trga, da omogoča nakup ali prodajo velikih količin sredstev brez velikega vpliva na ceno sredstva. Visoko likvidni trgi omogočajo lažje in učinkovitejše trgovanje, kar je privlačno za investitorje.

2. Vzdrževalci likvidnosti na finančnih trgih

Pomanjkanje likvidnosti torej ni dobro, ne za kupce, ne za prodajalce na finančnih trgih. Zato na borznih trgih poznamo tudi vzdrževalce likvidnosti, to so običajno (investicijske) banke ali druge finančne institucije (pri nas najbolj pogosto NKBM in Intercapital – seznam vzdrževalcev likvidnosti na Ljubljanski borzi).

Vzdrževalci likvidnosti delujejo tako, da se zavežejo k stalnemu oddajanju nakupnih in prodajnih naročil za določene vrednostne papirje, s čimer omogočajo ostalim udeležencem trga, da lahko kadarkoli izvedejo trgovalne transakcije.

Z drugimi besedami, vzdrževalec likvidnosti konstantno ponuja možnosti za nakup ali prodajo za določeno število vrednostnih papirjev. S tem omogočajo takojšnje izvajanje naročil za kupce in prodajalce, tudi če ni neposrednega nasprotnega naročila za dano ceno.

Vzdrževalci likvidnosti imajo dva namena:

  • Zagotavljanje likvidnosti: Zmanjšujejo čas, potreben za izvršitev trgovalnih naročil, in pomagajo zagotoviti, da so tržne cene bolj zanesljive in stabilne.
  • Zmanjševanje razpona med nakupno in prodajno ceno: Z zagotavljanjem konkurenčnih nakupnih in prodajnih cen vzdrževalci likvidnosti pomagajo zmanjševati razpon med »bid« in »ask »cenami, kar omogoča učinkovitejše trgovanje.

Vzdrževalci likvidnosti za svoje storitve lahko prejmejo provizije ali zaslužijo na osnovi razlike med nakupno in prodajno ceno (»spread«). Zanimivo je tudi to, da imajo mnoge novodobne borznoposredniške hiše, kot je npr. Robinhood poslovni model, da pošiljajo kar direktno vzdrževalcem likvidnosti (mimo borze), za kar jim slednji plačajo.

Ne glede na to, vzdrževalci likvidnosti pomembno prispevajo k zdravju in učinkovitosti finančnih trgov. Brez njih bi bili trgi manj likvidni, kar bi povečalo stroške trgovanja za vse udeležence in lahko vodilo do večje volatilnosti cen.

Njihova vloga je še posebej pomembna v času tržnih turbolenc, ko lahko zagotavljajo ključno infrastrukturo za ohranjanje tržne stabilnosti.

3. Splošni dejavniki likvidnosti naložb

Na likvidnost vpliva več dejavnikov, nekatere od njih skušajo omiliti ravno vzdrževalci likvidnosti. Te dejavniki lahko vplivajo tako na posamezno naložbo, kot na celotne trge. Najpogostejši so:

  • Globina trga: Globina trga se nanaša na število kupcev in prodajalcev, ki delujejo na določenem trgu. Večje kot je število kupcev in prodajalcev, večja je likvidnost. Trgi z več udeleženci prav tako običajno omogočajo lažje izvajanje velikih naročil brez znatnega vpliva na ceno.
  • Obseg trgovanja: Večji obseg trgovanja kaže na večjo aktivnost na trgu in običajno poveča likvidnost, saj je več transakcij, ki omogočajo lažje ujemanje kupcev in prodajalcev.
  • Volatilnost: Višja volatilnost lahko zmanjša likvidnost, saj so udeleženci na trgu previdnejši pri trgovanju, kar lahko zmanjša število razpoložljivih naročil na trgu. Udeleženci lahko zaradi večje negotovosti oklevajo pri izvajanju velikih naročil.
  • Pravne in regulativne omejitve: Pravila in predpisi, ki urejajo trgovanje z določenimi naložbami, lahko vplivajo na likvidnost. Na primer, omejitve, ki otežujejo trgovanje ali prodajo določenih naložb, lahko zmanjšajo njihovo likvidnost.
  • Dostopnost informacij: Trgi, kjer so informacije o sredstvih hitro in enostavno dostopne, običajno podpirajo večjo likvidnost. Pomanjkanje transparentnosti lahko zmanjša zaupanje udeležencev na trgu in s tem tudi likvidnost.
  • Ekonomske in politične razmere: Splošne ekonomske in politične razmere vplivajo na tržno razpoloženje in lahko vplivajo na likvidnost. V časih negotovosti ali krize se likvidnost trgov lahko zmanjša, saj investitorji postanejo bolj previdni in manj nagnjeni k trgovanju.
  • Tehnološki razvoj: Napredki v tehnologiji trgovanja lahko izboljšajo likvidnost, saj omogočajo hitrejše in učinkovitejše izvajanje naročil ter boljšo povezavo med kupci in prodajalci, tudi na mednarodnem nivoju.
  • Trendi in »hype«: Mrzlično trgovanje sicer lahko privede do povečane likvidnosti kratkoročno, saj vlagatelji hitro vstopajo in izstopajo iz tržnih pozicij. Povzroča pa to tudi velike cenovne nihanje, kar dolgoročno lahko tudi  zmanjša stabilnost trga in poveča tveganje za vlagatelje, na koncu pa se tako likvidnost celo zniža.

Razumevanje zgoraj naštetih dejavnikov vam lahko pomaga pri oceni likvidnosti posameznih naložb ter načrtovanju portfelja glede na vaše bodoče potrebe po denarnem toku.

4. Nelikvidna naložba in primorano nižanje cene

Cena ima lahko pomemben vpliv na likvidnost naložb (zmožnost prodaje). Pri izjemno likvidnih naložbah, kot je delnica Apple-a je toliko ponudbe in povpraševanja, da se cena oblikuje dinamično v realnem času.

Pri manj likvidnih naložbah, če ne najdemo kupca, pa je pogosto potrebno nižanje cene.

Nižanje cene poveča verjetnost prodaje naložbe, ker:

  • Poveča privlačnost: Naredi sredstvo privlačnejše za širši krog potencialnih kupcev.
  • Ustvarja nujnost: Potencialni kupci lahko vidijo nižjo ceno kot priložnost, ki je ne smejo zamuditi, kar lahko pospeši prodajni proces.
  • Zmanjšuje tveganje za kupce: Nižja cena lahko zmanjša zaznano tveganje za kupce, saj čutijo, da dobijo večjo vrednost za svoj denar, kar lahko odtehta morebitne pomisleke ali slabosti pri nakupu.

Prodaja pod tržno ceno (npr. nepremičnine) tako pogosto pritegne več zainteresiranih kupcev, kar povečuje možnost hitre prodaje. Razlog za to je logičen, saj vsi kupci iščemo dobre priložnosti in smo bolj pripravljeni hitro ukrepati, če menimo, da dobijo več vrednosti za svoj denar.

Nižanje cene je še posebej učinkovito v situacijah, ko je potrebno naložbo ali sredstvo hitro pretvoriti v gotovino. Posledično to pomeni, da si kot prodajalec ne želimo biti v situaciji, ko nujno potrebujemo likvidna sredstva in smo prisiljeni prodati naložbo.

Ena najslabših pozicij za prodajalca je, če nujno potrebuje denar, naložba pa ni dovolj likvidna in je tako primoran nižati ceno dokler kupec ne dobi izjemne kupčije.

V tržno usmerjenih gospodarstvih cena torej deluje kot ključni mehanizem za usklajevanje povpraševanja in ponudbe. Ko sredstvo ni likvidno, prilagajanje cene navzdol lahko pomaga uravnotežiti to razmerje in spodbuditi transakcijo.

5. Likvidnost in časovna komponenta

Če se prodajalec naložbe znajde v situaciji, ko mora svoje sredstvo prodati hitro, je pogosto prisiljen sprejeti nižjo ceno, da bi pritegnili kupce in pospešili prodajo. To je še posebej izrazito v primerih finančnih stisk ali drugih okoliščin, ki zahtevajo takojšnjo likvidnost.

Na drugi strani tudi če kupec zazna, da prodajalec deluje pod časovnim pritiskom, se njegova pogajalska moč kaj hitro poveča, kar mu omogoča, nižanje cene. Zato so tudi pogosto v zavidljivi situaciji tisti, ki se v finančni krizi znajdejo z večjo vsoto likvidnih sredstev.

Čas naj bo vedno na vaši strani, ko snujete naložbeno strategijo.

6. Drugi pomembni koncepti likvidnosti na finančnih trgih

Za konec si poglejmo še nekaj drugih zanimivih pojmov in konceptov v povezavi z likvidnostjo, ko govorimo o investiranju in finančnih trgih.

  • Likvidnostna past: Gre za ekonomski pojav, ko zahteve po likvidnosti postanejo tako visoke, da vlagatelji raje držijo gotovino ali gotovini enakovredna sredstva namesto da bi vlagali v bolj produktivna sredstva. To lahko upočasni gospodarsko rast, saj zmanjšuje investicije in porabo.
  • Likvidnostna premija: To je dodatni donos, ki ga zahtevajo vlagatelji za vlaganje v sredstva z nižjo likvidnostjo v primerjavi z bolj likvidnimi sredstvi. Koncept likvidnostne premije je še posebej pomemben na finančnih trgih, kjer vlagatelji pogosto ocenjujejo razmerje med donosnostjo in likvidnostnim tveganjem.
  • Centralne banke in likvidnost: Centralne banke igrajo ključno vlogo pri uravnavanju likvidnosti v finančnem sistemu, bodisi z neposrednimi tržnimi operacijami (posojila ECB) bodisi preko monetarne politike. Z zagotavljanjem likvidnosti v času finančnih kriz lahko pomagajo stabilizirati trge.
  • Likvidnostni cikli: Likvidnost na trgih se lahko sčasoma spreminja, kar vodi v cikle, ko je likvidnost na visoki ravni, sledijo pa obdobja, ko je likvidnost nizka. Ti cikli so lahko posledica različnih dejavnikov, vključno z gospodarskimi cikli, spremembami v regulativi ali zunanjimi šoki. V finančnih krizah se likvidnost običajno zmanjša, v razcvetu pa poveča.
  • Decentralizirane finance: Razvoj finančnih tehnologij, kot so tehnologija veriženja blokov (»Blockchain«), tokenizacija in decentralizirane finance (DeFi), prinaša nove izzive in priložnosti za upravljanje likvidnosti. Tehnologija lahko omogoči bolj učinkovite trge, hkrati pa uvaja nova tveganja in dinamiko v likvidnostne razmere.

To je eden izmed treh člankov na temo likvidnosti. Poleg osebne likvidnosti, smo podrobno obravnavali tudi likvidnost podjetja ter likvidnost naložb.